Za začetek nam je pokazal blok v katerem je živel v zgodnjem otroštvu, nato pa smo nekje v Gaberjah parkirali in začeli vzpon. :) S seboj smo vzeli tudi dedka in se vseskozi igrali razne besedne igrice. No, le dve, če sem bolj natančna, Kaledont in uganjevanje živali, nič drugega se nismo spomnili. Se priporočam za kako!
Pot sicer ni zahtevna, je pa le delno po gozdu in je bila kar vroča. Ni pa daljša od 45 minut. Na vrhu je gostilna, ki je za naše razvajene riti imela slab izbor (le sladoled). Vedno imam kaj s seboj, ampak kaka pehtranka, zavitek ali pa flancat pri nas zmeraj padeta, pa še otroci so bolj motivirani. No, pa naj bo sladoled. Sprehod je bil lušen, samo priporočam ga pa ravno ne. Tudi dedek je potožil, da mu je Rožnik ljubši. :)
Doma pa smo punce še posadile maline, ki nam jih je prijazno poklonila Majcha. Tako sem tudi prvič v živo spoznala so-blogerko in moram reči, da je bilo zelo lušno kramljanje.
Nasploh bodo tile prazniki tako lušno minili, kljub temu, da nismo imeli nobenih planov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Veselim se tvojega komentarja!