Delovni vikend :)

Pa je bil spet en vikend v smislu :” KAJ MI JE TEGA TREBA? ” Lumpi sem namreč obljubila torto  Angry Birds. In ker sem se lansko leto namučila s smrkci in tičino maso (nič me ni izučilo), sem si letos zamislila cake popse v stilu Angry Birds-ov. Ali pa zgolj take male biskvitke na torti...  Vse bi bilo lepo in prav, če bi  že kdaj v življenju delala z belo čokolado. Lumpa se je javila za glavno pomočnico. Ta-velika je  bila namreč celo dopoldne na Coder Dojo in naredila igrico. Midve pa po nakupih. In nato pri peki. Spekli sva dve pecivi. Eno za torto in drugo za mala peciva in vmes še pripravili kosilo. Že kosilo se nama je zalomilo, no bolj meni, kot lumpi. Pa kako lahko zamočiš lazanjo? Vse je mogoče! 

Nato sva naredil kroglice, dokaj uspešno in topili belo kuverturo. Nikakor se ni hotela lepo stopiti in ko sem stisnila barvo, se je sesirila. Ponovim postopek, ta se je lepše razpustila vendar v stiku z barvo se je zopet sesirila. Obupana brskam po netu in povsod navajajo, da je ta bela kuvertura v 6 kockah najslabša, da bi morala imeti Mannerjevo kuverturo. Torej druga polomija dneva. 

 Imam navadno rjavo kuverturo in poskusim s to. Nič ne bo s ptički na palčki in z Lumpo naribava malo čokolade in poiščeva še kokosovo moko in rešujeva situacijo. Lumpa mi je hotela biti malo preveč v pomoč in glede na polome sem bila že malo obupana, zato sva se zmenili, da jih ona le posuva in namakanje v kuverturo prepusti meni. Na koncu sploh ni izpadlo slabo, za prvič. Samo z jeznimi ptički, pa nimajo nobene veze.

Torej torta se bo mora spremenit v pujska ali pa ptička. Na koncu sem  jo rešila tako zelo na hitro, da sem zarisala jeznega ptiča s čokolado in pobarvala z obarvano smetano. Za rdečo barvo se moram zahvaliti sosedi, ker te je meni zmanjkalo, že pri zasirjevanju čokolade. Lumpa je bila zadovoljna. 

Sem pa Manimejkerju zabičala, da naj me drugič opomni naj ne pretiravam, ker me je glede na hormonsko ne-ravnovesje ( tisti dnevi v mesecu ) vmes dajalo precej slabo razpoloženje ali OBUP. Mar bi nardila dve torti in šla v Mullerja po dve vreči bombonov in jih potresla po torti. Seveda bi lahko cake-popse tudi naročila, tule. Vendar potem ne bi mogla pisati te zgodbe in se v soboto  ob neuspehih smiliti sama sebi. :) 

Nas ta mesec čaka kar še nekaj pestrih praznovanj, kaj pa vas?

Tinine kučne čarolije 3.

Včasih misliš, da to pa ja vsi vedo, pol se jih pa najde nekaj, ki te prav čudno pogledajo in tako se sprašuješ, da mogoče pa le ne vedo vsi.
V glavnem, če slučajno ne veste, pa vrtate luknje za police, omare ali karkoli že in niste preveč previdni in umažete steno (tako kot jaz) ni treba takoj po penzel letet pa farbat. Ampak bo navadna radirka kar o.k.  Sam poradiraš. Mislim pa, da deluje le na belih stenah!

Otroci so na  počitnicah in jaz lahko v miru vrtam. :)

P.s. Glede tistega črnega fleka je pa tako, da ni treba z vso silo pritiskat na vrtalko, pa se ne bo zgodilo. :)

Rek 2.

Se spomnite tele objave. Končno sem jih pobarvala. Ni bilo najlažje. Modra barva se je tako vpila v les, da se kljub brušenju in 2x belem premazu ostali lisasti. Oziroma v beli so se pojavljale zelene ali bolje rečeno turkizne lise.
Na tejle sliki se sicer ne vidi, ampak od blizu niso bili tako lepi.

Tako sem jih ponovno pobrusila in še enkrat prebarvala. Torej dvakratno brušenje in trikratno barvanje. Ni malo dela, ampak kaj ko bo zdaj res lušno kavico na balkonu pit (najverjetneje v deko zavit).
Nujno potrebujem še eno mizico izdelat.

 Kljub lobiranju Lump za barvne stole je prevladala bela. In zdaj ko jih takole gledam, sem se sigurno odločila prav. Krasni so. :)
Fasada in ploščice na balkonu, pa pač niso krasne in imam celo zimo čas, da razmislim kaj bi lahko ukrenila, glede tega.
Gugalnik pa je pristal kar v stanovanju in  krpanka mu zelo lepo pristoji. Najbližje fotelju, kar imamo doma.

Tekaška mrzlica

Vse se vrti okoli vremena in napovedi za nedeljo. Napoved ni rožnata, ampak vročina je zame hujša kot mraz. Bomo videli.
Me je pa (neuradni) sponzor gelov (NINJA II) prosil, če naredim tale tutorial.
In sicer je obvezna oprema vsakega maratonca velika vrečka za smeti. A zakaj? Je odlični grelni izolator in je nadvse primerna za stanje na štartu, ker zadržuje toploto. Če izrežete še luknje za roke, pa lahko prve kilometre celo odtečete v njej in jo kasneje odvržete.

POZOR 1. Štartno številko si namestite na majico,  ki se bo videla v cilju in ne na vrečo za smeti!
POZOR 2. Uporabite večjo, predvsem pa daljšo vrečo za smeti (jaz moram še v nakupe:)).
POZOR 3. Če imata pa kak supertruper anorak in ob progi polno navijačev, kamor boste lahko odvrgli anorak, pa vreče najverjetneje ne potrebujete.

SREČNO !

Gajbice in reciklaža

Na našem ogromnem balkonu so se letos posušile maline (ki mi jih je Majcha prijazno darovala) in sredi poletja je preminil še pehtran. Ni mi jasno ali je bil preveč ali premalo zalit. Bazilika je supertruper uspevala, ko smo ugotovili, da ji moramo nastaviti stol za senco. Gozdne jagode pa so se krepko namnožile, ko sem jih postavila na tla k oknu in se niso več pražile na ograji. Tako sem se odločila, da bomo v bodoče imeli malce več jagodičja na balkonu in sicer na tleh, na izpostavljene dele na ograjo,  pa bom spomladi najverjetneje posadila sivko, ki bo edina kos močnemu soncu.
Ker nisem hotela klasičnih korit, sem pobrskala po spletu in si naročila gajbice. Gospod mi jih je po želji še prelakiral in malce bolj zgostil letvice, da so bolj korita kot gajbice. Njegova hči pa mi jih je prav prijazno dostavila v Ljubljano. Priporočam, tule si poglejte še ostale stvari, ki jih ponujajo.

 Minilo je kar nekaj časa, odkar jih imam in so se kar načakale, da so dobile svoje mesto. Pomladi ko bo vse cvetoče (držim fige) pa bodo dobile svoj pravi izgled.
Zdaj pa k projektu. Takole sem namestila koleščka, saj balkon kdaj pa kdaj tudi pomijemo :).

Potem sem iz vrečk čokolina zašila notranje "korito". Ja in ves čokolino smo sami pojedli, bolje rečeno mala Lumpa. Če bi imela vrečke še iz svojega otroštva, bi pa ...

Te sem ga zapolnila s stiroporjem (nekje imam bojda nekaj gorenjskih korenin), da ne bo šlo toliko zemlje v korita in ne bodo pretežka.

Nato sem dodala zemljo in naše gozdne in vrtne jagode. Gozdne so se namnožile na našem balkonu, vrtne pa so v čakanju na presaditev in vestnem zalivanju  v večini zgnile. Nekaj mi jih je le uspelo rešiti.
Takole izgledajo jagodni zabojčki.

Ko sem jih zalila, je voda pritekla po tleh :(.
Zato sem vzela strgano pelerino in izpopolnila preostala dva "korita" takole.

Pelerino sem nalepila s silikonom in zatrdila še z Duct tape-om. Če  bi "A je to?" imela Duct tape. :)
Tu pa sem posadila tulipane, prav posebne in komaj čakam, da bo pomlad.  :)
Izpopolnjena  izdelava zadrži vodo, tako da bodo tudi jagodni zaboji deležni posodobitve, samo da najdem še kako pelerino. :)
Kako je lepa ta jesen!

1. teden počitnic

Moji plani so bili, da bom dopoldne vseeno kaj naredila, popoldne pa kako druženje, pa bazenček ali kaj podobnega. Hmmm, prve je kašljala mala Lumpa. Vrnila se je z vrtčevskega letovanja vsa sitna in jokava, da smo jo hecali, če so nam sploh vrnili pravo, ali so jo zamenjali  z nekim sitnim modelom. Preložila sem celo ceplenje, saj sem mislila, da bo zbolela. Zbolela pa je ta-velika. Zakuhala skoraj na 40℃. Pa sva se pogajali o Lekadolih, ona bi raje samo pesin sok. Čudni otroc, vam rečem! Tko je dobra tale pesa iz Zelenega zabojčka, pa še poletni abonma imajo, se splača pogledat. Uglavnem, pristali smo na Ospenu, ki je še vedno preogromen. In ga sploh ne spravi dol. Na koncu uspešno prešaltali na sirup in počutje je že mnogo boljše.
Seveda imam en kup šiviljskih projektov v pogonu, ki me pobožno čakajo, da jih dokončam. Bom ta teden, obljubim. Sem pa včeraj spekla 4 pite na en-mah.

Tri jagodno- jogurtove, ker me je sodelovka z Multipraktika d.o.o. ( no v resnici ga še nisva ustanovili, sam bi ga lahko) prosila, če bi jih spekla za njeno najboljšo prijateljico. Načeloma bi ji ona,  sam ker ni vedla, a bo že v porodnišnici, ali samo na poti tja, je mene prosila za uslugo. Naj povem, da mi jo je, kake tri dni preden je šla v porodnišnico, v vročini prinesla ob 10 h zvečer na pokušino. :)
 Manimejker pravi, da sem v bistvu hišnik, samo z malo bolj razširjenim repertoarjem. No saj na Multipraktik d.o.o, bi se ukvarjali prav s takimi deli.  Slogan pa: "You have a problem - we have a solution!" :)))
Prav v veselje mi je bilo speči tri pite, pa še hladilnik sem pospravila, da sem jih lahko notri zložila. Aja, ta četrta jabolčna je bila pa za nas, ker res ni fer, da cel dan neki diši, pol pa nekdo odnese dobrote, brez, da bi brbončice okusile tisto, kar je nos cel dan ovohaval.
Pa še v vednost, če se kdaj lotite peke večih tort in vam je pomembno, da so tortice vsaj na podobnih pladnjih, če ne že na enakih (jaz sem namreč sama oblačila kartone v peki papir), se jih da naročiti prek spleta.  Ja kdor nima v glavi, ima pa v prstih.
Upam, da ste jo kam mahnili,  mi bomo doma lizali rane. Jutri bom pa celo gledala nogomet, letos še nisem gledala cele tekme!

Tinine kučne čarolije 2 ( Racerback bra)

Meni so zelo ljube majčke z "dirkalnim izrezom", če ga po domače prevedem. Vendar pa je nedrček za take majčke pri nas malce težje dobit . Vsaj takega, da bi meni ustrezal.
Že pred leti sem se uprla nedrčkom s kostmi. Ugotovila sem, da mi hočejo na vsak način desno polovico oprsja približat levi in da tako izgledam nadvse smešna. Jaz sebe smatram kot žensko z desno in levo dojko in ne s parom dojk. :)
Bom narisala, da bo vsem jasno (levo- dve dojki in desno- en par).

In tako sem ugotovila, da mi ustrezajo nedrčki na trikotnik, zgolj s stransko kostjo. No, pa da ne bom samo o težavah, bom podala, še eno rešitev. Nisem pa sigurna, da deluje tudi na modrčkih z  okroglo kostjo.
Torej vzamemo nedrček.
Kak močnejši sukanec. Primemo za naramnici in skozi obročka zavežemo tri štiri nitke. Trikrat zavežemo in odrežemo. Takole:

 Potlej pa oblečemo še majčko in smo nared.
Aja, majčko pa sem si že lani naredila.

Upam, da vam tale hitra predelava kdaj prav pride. :)

Čokoladna torta

Obstaja kar nekaj različic tele čokoladne torte. Tokrat je hruškova. Najpogosteje je višnjeva, moja najljubša pa je s pomarančno kremo, za katero sem pozabila recept ;). 

 Tokrat sem vse poslikala. Sicer ne najlepše ampak za predstavo bo. To je torej tortni tutorial :).

Biskvit: ( za 28cm pekač)

8 jajc

200g masla
200g sladkorja

zavoj vanilij sladkorja
120g grobo mletih mandeljnov 

200g čokolade v prahu
200g moke
4 žlice pecilnega

Pečemo na 180℃  okoli  45 minut 

Nadev:
4 sladke smetane
1 jedilna čokolada
1 Milka Noisette

1 kozarec vloženih hrušk

Zmešamo zgornje sestavine po klasičnem zaporedju in seveda sneg na koncu vmešamo s kuhalnico!

Medtem, ko se biskvit peče, pripravimo čokoladne ostružke.

Pripravimo tudi vodno kopel v kateri bomo stopili čokolado v smetani in dodali še kar nam je ostalo Milke od priprave ostružkov (ti potem počakajo na finiš v hladilniku). Ko nam uspe čokolado in smetano spremenit v čokoladno smetano jo ohladimo. Če se nam mudi, uporabimo skrinjo. Drugače pa  damo čokoladno smetano čez noč v hladilnik. Ko je ta dovolj hladna, jo stepemo in dobimo čokoladno kremo.

Moj biskvit je takle:

Narežemo ga na tri dele in sproti vlažimo s kompotom hruške. Če imate domačega super, če ne je pa tisti iz naturetovega lončka ali konzerve tudi dober.
 Ko imate te tri stvari pripravljene:
- biskvit ohlajen, narezan na oblate
- stepeno čokoladno smetano = čokoladna krema
- narezane hruške iz kompota + kompot za vlaženje

 se gradnja lahko  prične ;).

Prva plast: biskvit navlažen s kompotom, čokoladna krema, hruške iz kompota

 Druga plast : biskvit navlažen z kompotom, čokoladna krema
Tretja plast:  biskvit navlažen z kompotom, čokoladna krema, in zaključimo s čokoladnimi ostružki. In to je to!


Upam, da bo tokrat bolj jasno kot pri jogurtovi piti,  pa držite pesti, da ne izdihnem jutri na 15 km ;).

Broške

 Še vec smrekic:

Morda bi raje medvedke? Lahko so tudi špangice, pa ne sam za pupe. No za pogumnejše ali pa za otročje odrasle, kot sem jaz sama. :)

Niso pa vašem okusu, niso vaših barv?
Kaj pa tele?

No imam pa tud čist nove " KOLAČKE".

Če mi jih bo kej ostalo, bodo pa takole za dekoracijo.:)

Majhnih daril nikoli ni preveč!

Moj

Svoj klobuček sem slikala po fazah in že v prvi sem dobila idejo da bi končala. :). Punci sta navijali, pa se nisem dala in zašila do konca :). Čeprav druga faza, se mi je zdela res najbolj zračna:).
Ima pa dve roži (ena se bo ujemala s tuniko za na plažo:)), ki se pripneta in odpneta in še dve zankici za morebiten trak.
Krajci bi morda lahko bili malo večji, samo dvomim da bi stali, ker sem ga zelo tanko podložila, kot otroške.

Zadnjo fotko, pa je nardila mala lumpa, preden sem preizkusila klobuček v praksi. To, da zgledam noseča sem pa preslišala:).

Rex 1.

Že dolgo se spravljam k prenovi ali renoviranju starih Rex stolov. Mislim, da je v moji mladosti soseda delala v Stolu in smo imeli doma različne modele Stolovih stolov.  Visoke Rexe smo uporabljali za kampiranje. Nobel, ne? Ti so bili temno zeleni. Na zalogi pa sta se znašla še dva oranžna gugalnika.

Enega je imela moja stara mama, drugi pa je najverjetneje ves čas sameval nekje za omaro. Kakorkoli, nekoč ( več kod 10 let nazaj) sem zelene že prebarvala na modro, sedaj pa je čas, da jih ponovno pobarvam in bodo krasili moj velikanski balkon.
 Včeraj sem bila "varuška" na Ježici (od tam sem doma). In ker pri štirih otrocih in velikem travniku, rabiš le stroga navodila in veliko rekvizitov (vse to sem imela), sem našla celo čas in se lotila brušenja stolov.
Takole izgleda prvi pobrušeni stol. Vem, vem,  ni še o.k. Vendar moja mama je slišala, da rabim brusilnik in je pač kupila brusilnik. Ni kupila tistega, s katerim bojda dosežeš tudi male kote. Torej čaka me še ročno brušenje in barvanje.

 Seveda se nagibam k beli. Pač sem v beli fazi. Na kako barvo bi jih pa vi pobarvali?

Hlače mahadrače

Da ne boste mislili, da znam sam klobučke šivat:). Pa saj svojega sploh še nimam :(.
Tokrat sem dvema malima štručkama zašila hlačke mahadračke . Al' pa harem pants.
Original kroj je baje takle. Jaz pa sem izdelala svojega in nastale so takale mahadračke za enoletnike.

Treba bo sicer en let počakat, da jima bodo prav. Prve bodo lahko dolge, kasneje pa tri-četrt.

Odmašnevanje

Lansko leto sem dobila sandalčke z mašnico. Jaz res nisem ljubitelj mašnic, oziroma bolje rečene se mi zdi, da mi ne pristojijo!
Pa sem odparala eno.

Nato pa še drugo in nanizala perlice.

Pa še na tačkah:

Upam draga Miss Deha, da nisi huda. Meni so tako bolj všeč!

Tinine kučne čarolije 1. ( Who's the smartest )

Ker je prišel čas za kratke rokave in krilca, je prišel tudi čas za pranje puhovk in pakiranje le teh.
S selitvijo smo nabavili tudi sušilec, ki naj bi bil suprtruper, nizko energijski, varčen, pameten, bla, bla... Stal je celo premoženje, sam sem ga nujno  potrebovala ;). Vsaj tako sem prepričevala Manimejkerja in pol celo zimo v njem  sušila le brisače in posteljnino :).  Ja, kaj pa? V nasprotnem primeru,  bi potrebovali še vlažilec za parket.  Ta, pa zagotovo ni poceni. Vsaj tak ne,  ki  bi zadovoljil moje estetske standarde.

No in danes je bil dan, ko naj bi se izkazal pri sušenju puhovk! KATASTROFA!!! Puhovka je bila še vsa zlimana, on pa piska! Kao, on je osušil! Halo!!! Zgledala je kot polit cucek, žal jo nisem fotografirala.
Dam še enkrat notri in čez 10 minut spet piska! Vode v kondenzatorju pa nič!

Pol sem se pa malo poglobila. Ker je pač nek "smart" stroj in ima vgrajen senzor za vlago, je po njegovem to že dosti suho. Hudiča! Isto k otroc, noben nč ne posluša, vsak misli s svojo glavo in je najbolj pameten, pol pa k...  Mal sem zašla!
Torej, na senzor  sem mu položila precej mokro brisačo in poleg njega "suho" puhovko in  ponovila postopek.  Ja, tokrat sem zmagala!!! Še dobr, ker drugače bi me Manimejker linčal. :)))

Evo sem fotografirala brezrokavnik, kjer je učinek manj dramatičen, ampak dovolj nazoren.

Popravilo superg

Sonce je posijalo in ugotovila sem, da bo čas za pomladno prebuditev garderobe. Pobrskala sem po omari in našla lanskoletne bleščičaste lepotice. Sprva se nisem spomnila, da je nekaj narobe z njimi, saj jih jeseni nisem nič nosila. Takoj ko sem jih obula,  mi je bilo  jasno. Žalost mi je stopila na obraz. Lansko pomlad sem si jih kupila, zanje dala celo premoženje, jeseni pa niso bile več uporabne, ker so se jim naredile luknje in so me začele žulit.
 Žalostno sem jih zapakirala v vrečo in odnesla svoji najljubši čevljarki. Najljubša pa zato, ker skoraj vedno najde kako rešitev. Tudi tokrat je delila razočaranje z menoj, koliko so stale sem raje kar zamolčala. Ugotovili sva, da mi tokrat ne bo mogla pomagati saj bi bilo najbolje prelepiti tkanino čez tkanino, ki pa jo ona nima. Usnje bi bilo pa najverjetneje pretrdo. Zato sem se odločila, da bom sama preoblekla svoje šolnčke. Poslušam še nasvete glede lepila in odhitim v svojo delavnico.

                                   Takole so se scufale.

                                  In takole sem jih preoblekla.

Najraje bi jih nesla čevljarki pokazat, morda me vzame za vajenca :))).

Dodatek: Da bo bolj jasno,  sem na-novo vstavljeno blago lepila in šivala!

Kekec

Evo direkt iz šivalnice.

Tole je po naročilu za eno drugo lumpiko, ki si je zaželela biti Kekec.

Smo pa zjutraj na hitro oblekli našo malo lumpo, ker naj bi po velikosti ustrezala naročnici:).

Seveda bo treba obleči še kako belo srajčko, domače nogavice, palico v roke, pa vriskat.
Zdaj pa nadaljujem z izdelovanjem konjičkov.