Delovni vikend :)

Pa je bil spet en vikend v smislu :” KAJ MI JE TEGA TREBA? ” Lumpi sem namreč obljubila torto  Angry Birds. In ker sem se lansko leto namučila s smrkci in tičino maso (nič me ni izučilo), sem si letos zamislila cake popse v stilu Angry Birds-ov. Ali pa zgolj take male biskvitke na torti...  Vse bi bilo lepo in prav, če bi  že kdaj v življenju delala z belo čokolado. Lumpa se je javila za glavno pomočnico. Ta-velika je  bila namreč celo dopoldne na Coder Dojo in naredila igrico. Midve pa po nakupih. In nato pri peki. Spekli sva dve pecivi. Eno za torto in drugo za mala peciva in vmes še pripravili kosilo. Že kosilo se nama je zalomilo, no bolj meni, kot lumpi. Pa kako lahko zamočiš lazanjo? Vse je mogoče! 

Nato sva naredil kroglice, dokaj uspešno in topili belo kuverturo. Nikakor se ni hotela lepo stopiti in ko sem stisnila barvo, se je sesirila. Ponovim postopek, ta se je lepše razpustila vendar v stiku z barvo se je zopet sesirila. Obupana brskam po netu in povsod navajajo, da je ta bela kuvertura v 6 kockah najslabša, da bi morala imeti Mannerjevo kuverturo. Torej druga polomija dneva. 

 Imam navadno rjavo kuverturo in poskusim s to. Nič ne bo s ptički na palčki in z Lumpo naribava malo čokolade in poiščeva še kokosovo moko in rešujeva situacijo. Lumpa mi je hotela biti malo preveč v pomoč in glede na polome sem bila že malo obupana, zato sva se zmenili, da jih ona le posuva in namakanje v kuverturo prepusti meni. Na koncu sploh ni izpadlo slabo, za prvič. Samo z jeznimi ptički, pa nimajo nobene veze.

Torej torta se bo mora spremenit v pujska ali pa ptička. Na koncu sem  jo rešila tako zelo na hitro, da sem zarisala jeznega ptiča s čokolado in pobarvala z obarvano smetano. Za rdečo barvo se moram zahvaliti sosedi, ker te je meni zmanjkalo, že pri zasirjevanju čokolade. Lumpa je bila zadovoljna. 

Sem pa Manimejkerju zabičala, da naj me drugič opomni naj ne pretiravam, ker me je glede na hormonsko ne-ravnovesje ( tisti dnevi v mesecu ) vmes dajalo precej slabo razpoloženje ali OBUP. Mar bi nardila dve torti in šla v Mullerja po dve vreči bombonov in jih potresla po torti. Seveda bi lahko cake-popse tudi naročila, tule. Vendar potem ne bi mogla pisati te zgodbe in se v soboto  ob neuspehih smiliti sama sebi. :) 

Nas ta mesec čaka kar še nekaj pestrih praznovanj, kaj pa vas?

Malinina različica

čokoladne torte. Odlična je.

Maline sem zamešala z dvema žlicama sladkorja in jih namazala na biskvit,  nato pa nadaljvala z čokoladno smetano.

Oksimoron

Meni je ful lušna besed,  samo težko si jo zapomnim.
Me pa spomni tudi na kak drug nesmisel.
Pri nas doma smo vsejeda familija, čeprav najverjetneje pojemo malo preveč makaronov, pa otroci malo premalo zelenjave, sam kakih drugih večjih odstopanj pa ni. Pojemo namreč veliko sadja, takega eko pa tudi takega, ki nima nobene super-truper oznake. Jemo tudi kako tako meso, zaradi katerega nas imajo Američani za pogumne :). Je pa res, da skušam kupovati lokalno hrano in da trenutno koristim zelenjavo od tašče, ko bo pa ta pošla, bomo pa spet Zeleni zabojček naročala.  Ampak če ni drugega, kupim tudi španske jagode in podobni hec, pa mleko v tetrapaku pa...
Ko pa je Tina objavila  tale post,  sem se spomnila na vse tiste znance in kolege, nekaj je tudi zapriseženih vegeterijancev ali celo veganov, ki se zelo veliko ukvarjajo s hrano, predvsem s tem eko in bio, a v končni fazi, ti vse to super-truper zdravo hrano propoagirajo s čikom v ustih. V mojih očeh je to totalni nesmisel.  Pa kako ljudje na vsakodnevni ravni uporabljajo proizvod na katerem z res velikimi črkami piše, da povzroča raka. Hkrati pa verjamejo, da je edina res dobra hrana z napisom eko in bio, po vsej  verjetnosti kupljena v enem od velikih supermarketov, pripeljana iz ne vem kako daleč in popolnoma brez okusa.

Danes smo tudi mi vegetarianski.

 Pa da se ne razvnamem preveč, podobni nesmisel mi je tudi, da imajo brezdomci mobilni telefon. Zakaj že?  A ni mobilnik luksus? Svašta! In potem berem kako uporabljajo FB.
Pa še kaj bi se našlo!

Uglavnem smo pa še živi in jutri bomo našo najmlajšo Lumpo okrancljali z rumeno rutko. JUHUHU!

1. teden počitnic

Moji plani so bili, da bom dopoldne vseeno kaj naredila, popoldne pa kako druženje, pa bazenček ali kaj podobnega. Hmmm, prve je kašljala mala Lumpa. Vrnila se je z vrtčevskega letovanja vsa sitna in jokava, da smo jo hecali, če so nam sploh vrnili pravo, ali so jo zamenjali  z nekim sitnim modelom. Preložila sem celo ceplenje, saj sem mislila, da bo zbolela. Zbolela pa je ta-velika. Zakuhala skoraj na 40℃. Pa sva se pogajali o Lekadolih, ona bi raje samo pesin sok. Čudni otroc, vam rečem! Tko je dobra tale pesa iz Zelenega zabojčka, pa še poletni abonma imajo, se splača pogledat. Uglavnem, pristali smo na Ospenu, ki je še vedno preogromen. In ga sploh ne spravi dol. Na koncu uspešno prešaltali na sirup in počutje je že mnogo boljše.
Seveda imam en kup šiviljskih projektov v pogonu, ki me pobožno čakajo, da jih dokončam. Bom ta teden, obljubim. Sem pa včeraj spekla 4 pite na en-mah.

Tri jagodno- jogurtove, ker me je sodelovka z Multipraktika d.o.o. ( no v resnici ga še nisva ustanovili, sam bi ga lahko) prosila, če bi jih spekla za njeno najboljšo prijateljico. Načeloma bi ji ona,  sam ker ni vedla, a bo že v porodnišnici, ali samo na poti tja, je mene prosila za uslugo. Naj povem, da mi jo je, kake tri dni preden je šla v porodnišnico, v vročini prinesla ob 10 h zvečer na pokušino. :)
 Manimejker pravi, da sem v bistvu hišnik, samo z malo bolj razširjenim repertoarjem. No saj na Multipraktik d.o.o, bi se ukvarjali prav s takimi deli.  Slogan pa: "You have a problem - we have a solution!" :)))
Prav v veselje mi je bilo speči tri pite, pa še hladilnik sem pospravila, da sem jih lahko notri zložila. Aja, ta četrta jabolčna je bila pa za nas, ker res ni fer, da cel dan neki diši, pol pa nekdo odnese dobrote, brez, da bi brbončice okusile tisto, kar je nos cel dan ovohaval.
Pa še v vednost, če se kdaj lotite peke večih tort in vam je pomembno, da so tortice vsaj na podobnih pladnjih, če ne že na enakih (jaz sem namreč sama oblačila kartone v peki papir), se jih da naročiti prek spleta.  Ja kdor nima v glavi, ima pa v prstih.
Upam, da ste jo kam mahnili,  mi bomo doma lizali rane. Jutri bom pa celo gledala nogomet, letos še nisem gledala cele tekme!

Sočenje

A je sploh še kdo, ki tega ne dela?
Tale je sploh spešel, ker je iz pravega zelenega zabojčka.  Če me pa to ne spravi k sebi, pa ne vem kaj me bo. :)
Notri je tudi pesa in sok je naravnost odličen, sama sebi ne morem verjet, da ga z užitkom spijem!
Crkljiv vikend, moj bo delaven!

Pehtranova potica

V petek sem iskala pehtran po tržnici in ga tudi  kupila, tegale v lončku in tistega rezanega, ki ga je bilo že bolj malo.

 Še preden pa sem začela s pripravo potice me je klicala svakinja, da ima celo pehtranko zame. Pri njih doma sladice brez čokolade, izgubijo na pomenu sladica :).  Pehtranka je bila odlična, sicer drugačna od naše in le s ščepcem pehtrana, pa vendar tako dobra, da smo jo že v soboto popoldan zaman iskali, ker jo ni bilo več. In ker pehtrana še nisem zamrznila, sta ga punci takole oskubili.

Pripravile smo testo:
60 dag :) moke
2 rumenjaka
ščepec soli
2 dag kvasa
5 dag sladkorja
5 dag masla
3 dl mleka
malo ruma
in ga pustile vzhajat. Vmes smo namočile model.

Za nadev pa jaz popražim 5 žlic drobtin na dveh žlicah masla, dodam eno sladko smetano dva rumenjaka, 3 žlice sladkorja in vse primešam snegu iz beljakov. 
In pri nas je pehtranka, res pehtranka. :)

Takole jo potresemo in navadno potem še posujemo rozine, tokrat pa jih nisem našla. In takole smo si jo potem narezali.

Čokoladna torta

Obstaja kar nekaj različic tele čokoladne torte. Tokrat je hruškova. Najpogosteje je višnjeva, moja najljubša pa je s pomarančno kremo, za katero sem pozabila recept ;). 

 Tokrat sem vse poslikala. Sicer ne najlepše ampak za predstavo bo. To je torej tortni tutorial :).

Biskvit: ( za 28cm pekač)

8 jajc

200g masla
200g sladkorja

zavoj vanilij sladkorja
120g grobo mletih mandeljnov 

200g čokolade v prahu
200g moke
4 žlice pecilnega

Pečemo na 180℃  okoli  45 minut 

Nadev:
4 sladke smetane
1 jedilna čokolada
1 Milka Noisette

1 kozarec vloženih hrušk

Zmešamo zgornje sestavine po klasičnem zaporedju in seveda sneg na koncu vmešamo s kuhalnico!

Medtem, ko se biskvit peče, pripravimo čokoladne ostružke.

Pripravimo tudi vodno kopel v kateri bomo stopili čokolado v smetani in dodali še kar nam je ostalo Milke od priprave ostružkov (ti potem počakajo na finiš v hladilniku). Ko nam uspe čokolado in smetano spremenit v čokoladno smetano jo ohladimo. Če se nam mudi, uporabimo skrinjo. Drugače pa  damo čokoladno smetano čez noč v hladilnik. Ko je ta dovolj hladna, jo stepemo in dobimo čokoladno kremo.

Moj biskvit je takle:

Narežemo ga na tri dele in sproti vlažimo s kompotom hruške. Če imate domačega super, če ne je pa tisti iz naturetovega lončka ali konzerve tudi dober.
 Ko imate te tri stvari pripravljene:
- biskvit ohlajen, narezan na oblate
- stepeno čokoladno smetano = čokoladna krema
- narezane hruške iz kompota + kompot za vlaženje

 se gradnja lahko  prične ;).

Prva plast: biskvit navlažen s kompotom, čokoladna krema, hruške iz kompota

 Druga plast : biskvit navlažen z kompotom, čokoladna krema
Tretja plast:  biskvit navlažen z kompotom, čokoladna krema, in zaključimo s čokoladnimi ostružki. In to je to!


Upam, da bo tokrat bolj jasno kot pri jogurtovi piti,  pa držite pesti, da ne izdihnem jutri na 15 km ;).

Izlet v London

Oče me je odpeljal na letališče. Prišla sem direkt na vkrcavanje z malim, malim kovčkom, ki so mi ga kljub vsemu vzeli (brezplačno), bojda na avionu ni bilo več prostora za ročno prtljago. Pa kaj. Še bolje, pograbim le knjigo in torbico, opravim preglede, kupim vodo in se počim na stol.
Ufff, kak mir. Nisem bila sama na letališču že od 17. leta. Res! Pri 17. sem sama letala v Miami na tečaj angleščine ali bolje rečeno amerikanščine :). Kasneje, sem vedno letela v paru. Bodi si z mamo, prijateljico, fantom... Zadnjih 7 let pa vedno z zverinicami. Vzamem knjigo (avtobiografija  Petra Vilfana) in čas leti na polno. Malo me zmedejo ljudje, ki se zgodaj postavijo v vrsto, a se ne dam motit, sedim in berem.  Ko se vrsta začne praznit, le dvignem pogled in srečam miss Black Pony.  Predstavi mi kolegico in hitro izmenjamo informacije o namenih. Moji so turistično ležerni, njuni pa poslovno natrpani. Mislim, da se zadnje vkrcamo na letalo. Poiščemo si prazne sedeže in jaz se poglobim v knjigo. Opazim le križanje osebe poleg mene, pa me ne gane preveč.
Na Stanstedu me dekleti povabita na kavo in tu se ravnam po izboru Miss BP.

 Kasneje si vsak dan enega privoščim. Vrhunski je. Punci me povabita še v taxi, ker bojda sem jima na poti :). Sprva se malo ogibam, v bistvu, pa sem utrujena in se mi ne da niti malo misliti in pristanem. Ker imam možgane na off, se hočem vsesti na voznikov sedež. :) Nori Angleži vse mora bit, ravno obratno. Dostavijo me direkt pred hotel, kjer pa me že čaka Manimejker. Noro nobel. Oddam prtljago in odideva na nudle in pivo.
 Zgodaj zjutraj pa  na zajtrk in potem vsak svojim zmagam naproti.

 Manimejker na konferenco, jaz pa prosto kot se mi zahoče.  Muji me čaka že na vogalu hotela. :)

Prve se sprehodim do Narodne galerije, ki je še zaprta. Sedim na Trafalgar Squar-u in si malo pregledujem stvari. Odločim se za Davida Hockeya.

Poiščem lokacijo na zemljevidu in se odpravim do galerije, kjer je eno uro čakanja na karte in pol še gužva za notri. Hmmm, nekdo za menoj sprašuje, če je ves dan tako? Kmalu izvem, da okoli 2h, 3h je precej manj ljudi. Odpravim se proti Picadilly Circusu, se sprehodim malce po trgovinah in prav kmalu je že čas kosila in zopet povsod gneča. Po kosilu pa drugi poizkus v galerijo. Tokrat mi uspe. Kjub temu, da je vsaj pol ljudi preveč, sem očarana. Barve na slikah so take, kot jih ne prikaže nobena fotografija. Sploh pa formati. Več kot očarana  sem. Pa slike narisane na I-padu! Lahko bi bila cel dan tam, samo kaj, ko so vse klopce zasedene in jaz zelo utrujena. Kupim si knjigo in jo odnesem v hotel, kjer jo z navdušenjem listam vsaj še eno uro. Zunaj me je precej namrazilo, niti slučajno mi ni jasno, kako je šolarjem v kratkih hlačah. Odločim se za ogrevalno prho, nato pa na kavo s fantom iz bivše soseščine, ki trenutno živi v Londonu. Manimejker se nama pozno pridruži in tokrat zaključiva z Indijsko večerjo.
Drugo jutro pa se namenim v Narodno galerijo. Na poti,  zagledam še St Martin's School of Art, kar še dodoatno spodbudi moje razmišljanje o študiju. Definitivno ni primerljivo z študijem pri nas. Vsaj kar se umetnostnih zvrsti tiče. Meni se zdi, da je tu 1001 inspiracija na vsakem koraku, kar za domači kraj ne bi rekla.
Sprehodim se še čez park in res jim zavidam to zeleno travo.

A je komu jasna tale ograjca čez rože?

Kosilo tokrat pojem na klopci ob Temzi, kjer mi slabo vest vzbujajo tekači, ki jih srečuješ res na vsakem koraku. Bojda je maraton v Londonu že aprila.

 Ne vem kam bi šla popoldne v Narodni Muzej, Znanstveni muzej ali pa v Tate modern, odločim se za zadnjega. Tu me nekaj zmoti. Sprva sploh ne dojamem kaj je drugače, kot je bilo v mojem spominu. Kasneje le ugotovim, da je zaradi prenove onemogočen prehod svetlobe v sredinjski del zgradbe, kar je povsem spremenilo mojo prejšno izkušnjo. No, razgled iz kavarne pa ostaja. :) Škoda le da ni sonca.

Manimejker je tokrat  zaključil malo prej, da se še skupaj  sprehodiva po Regent Street-u in  si privoščiva mehiško večerjo preden odideva v teater na  Les Miserables.

Predstava je seveda odlična.

Zjutraj še na zadnjo londonsko kavo. Shoping sprehod po Covent Gardenu.

Slikanje s pirhi, ki so rastreseni po celem mestu in seveda brez jagodne pite ne gre. :)

3 dni je minilo kot bi mignil. In ker je bilo v nedeljo sonce, sem si kljub žuljavim nogam obula tekaške superge in se poddala na 10km tek. Mali Kraški se namreč približuje s svetlobno hitrostjo. Rekorda ne bom postavljala, ampak večjih težav pa ne bi hotela imeti. Res sem malo tekla, kljub idealnim razmeram to zimo. Nimam pojma kdaj bom našla več časa, da bom prišla v željeno kondicijo!

Sadno jogurtova pita

Ker me večinoma tisti, ki okusijo moje sladice nato prosijo za recepte in ker jih nimam nikjer lepo zapisanih, bom od slej objavila tudi kak recept. Vas pa prosim, da če recept preizkusite, da ga tule ali pa na svojem blogu pokomentirate in pač tu pustite sled :).

 Tale je zelo priljubljena pri moji veliki lumpi, saj si jo večinoma naroči za rojstni dan z svežimi jagodami. Za moj rojstni dan je bila iz zmrznjenih malin, pa je bila pravtako odlična. Lahko pa uporabite katerokoli jagodičasto sveže sadje , pozimi pa zmrznjeno (vendar ga odmrznete:)).
Prvo pripravimo masleno testo:
20 dag moke
15 dag masla
10 dag sladkorja
1 jajce
Ko ga zamesite, naj 1/2 h počiva v hladilniku, nato pa ga pečemo v tortnem modelu 35 - 45 minut pri 200 C.
Nadev:
Jagodičasto sadje
mali ribezov sok
11/2 jogurta v lončku, polnomastnega
3 žlice sladkorja, sok pol limone
2+3 liste želatine
1 sladka smetana

Ko je spečeno, v ta isti tortni model položimo prozorno folijo za živila, vanj položimo sveže sadje (jagode narežemo), ali pa odmrznjeno jagodičje.
Stopimo dva lista želatine in ju zamešamo v ribezov sok. Ko se ta zmes začne strjevati, jo prelijemo po jagodah (jagodičevju) in postavimo v hladilnik.
Med tem pripravimo jogurt, ki ga vmešamo s sladkorjem in limoninim sokom. Prav tako raztopimo še tri lističe želatine in jih vmešamo v jogurtovo kremo. Postavimo jo v hladilnik, da se začne malo strjevat. Smetano stepemo in jo narahlo vmešamo v  počasi se strjajočo jogurtovo kremo in zmes nanesemo na že strjeno želatinasto dno.
Zaključimo z maslenim piškotom in torto vrnemo v hladilnik. Malce jo obtežimo ali pa zgolj pritisnemo piškotno testo, da se bo sprijelo z jogurtovo kremo.
Lahko jo postavimo v skrinjo za kratek čas, toliko, da se nam jogurtova krema strdi. To preizkusimo tako, da zarežemo krog in krog okoli oboda in tega probamo razpreti. Če drži, jo obrnemo naokoli.
Odstranimo prozorno folijo, okrasimo s smetano in jo shranimo nazaj v hladilnik, tako da se bo še piškotni del malce prepojil.
Pita je zahtevna le v toliko, da je potrebno vedno čakati na ravno pravšnjo gostoto zmesi,  ko to enkrat osvojiš je mala malica.
Veselim se vaših pit!
Lp T.

Maaaarec

Sladkali smo se. Leva je hruškovo čokoladna, desno pa je malinina pita, ki je bila tokrat res odlična.

Med vsemi čudovitimi darili, je tole domače izdelave (po mami), izpadlo zelo simpatično.

  Juno mi je narisala karto za v London, Flora pa za domov, Manimejker pa je vplačal tisto ta-pravo :).

No, pa da ne bo ostalo samo pri obljubah, tokrat pokažem delček pomladne kolekcije broškic ali špangic, ki sem jih napovedovala že tule. Pisani makci :).

Sploh ne morem verjet, da je že Marec!
Zaustavite zemlju, silazim...

Jabolčna pita

Danes sem malo tekla, pa malo pekla. Obožujem toplo jabolčno pito z vanilijevim sladoledom in sladko smetano. Skoraj jo imam raje, kot jabolčni štrudelj, sploh, če zunaj naletavajo bele snežinke.

Upam, da ste imeli uspešen vikend in naj mu sledi še uspešnejši teden :)!

Hrana pa to ...

Zaobljuba je bila, da bom to leto bolje jedla. In res sem bolj pridna. Včasih sem baje veliko govorila o hrani, tako pravi Manimejker,  ki mu je dogodek dneva kosilo. Vse kaže, da sva zamenjale vlogi,  Manimejkerjev današnji  twit :). 
Jaz pa sem si danes v pomankanju časa, spekla jajca s slanino in si jih postregla z veliko skledo motovilca. Jajca s slanino so mi prinesla kar nekaj spominov. Veliko hrane je vezano na določeno osebo, dogodek ali čas. Npr. včeraj sem si skuhala proseno kašo, to nam je babica postregla v veliki glineni posodi zabeljeno z maslom (mljaska). Mislim, da je bila to ena izmed mojih ljubših jedi v otroštvu. Sploh imam rada žitarice, pa si vzamem čisto premalo časa, da bi se jih naučila bolje pripravljati. Katero jed iz otroštva, ki ni tako navadna, pa se je vam vtisnila v spomin?

Nekaj takega sem pa zadnjič videla pri HOUSE-u in se mi zdi najbolj slasten šopek spljoh!

1.

 objava letos.

Jaz še zmeri smrkam in posledično smo se cele praznike doma svaljkal. Ne spomnim se, kdaj smo se imeli nazadnje tok lušen. No enkrat smo skočili na Rožnik in en krat na Šmarno, aja,  pa tudi v Glinščici smo se malo obešal, ampak to je pa več ali manj vse, kar smo se premaknili od doma. Razen do babic :).  In enkrat, ko so bile punce pri babicah sva šla v kino, PRIPOROČAM!



Jaz nisem narejena, da nič ne migam (posledice je čutiti vse okoli mene) in ker mineva že 5 teden brez aktivnosti, sem si danes ponovno nastavila gospoda Asics-a in  opravila en krajši tek, navkljub kašlju in smrkastemu nosu. Pasalo je!
Mam pa eno malo zaobljubo, no pa tudi eno veliko, ki je še ne  povem:))). Mala je mogoče malo hecna, ampak v bistvu velikega pomena zame in sicer obljubljam, da bom v tem letu bolje skrbela za svojo prehrano. Ja sej vem, malo se čudno sliši. Stvar je pač taka, da sem po Lj. Maratonu, razočarana odšla do gospoda zdravnika, mal pojamrat, da sem mal preveč utrujena in pač, da se mi neki ne zdi čist v redu in naj mi on kri pogleda. Po mojih pričakovanjih ni bila O.k. Seveda pa je tako mene kot njega zanimalo, kje je izvor moje slabokrvnosti? Zaenkrat kaže na prehrano:(. Jaz sem sicer vsejed vendar meso uživam tako redno, kot uživam redno solato:).  Khmmm.... problem je v tem, da kar se tiče hrane sem  lena. Rada pojem kaj dobrega, samo kaj, ko gre toliko časa za pripravo dobre hrane. Pol pa hop hop, nekaj na hitro in to je največkrat sendvič in letim skozi dan na enem bornem  sendviču, mogoče dveh, največkrat pa zvrnem povrhu še kavo, da še tisto o.k. uničim.
Torej plan je, da si večkrat kaj skuham in da poskrbim za svoje zdravje, ki je trenutno zelo, zelo načeto. Danes sem si skuhala široke rezance s porom in korenjem ter solato (radič s pinjolami in parmaznom). Dobro je bilo:)!

Prazniki

Nisem še zdrava, zato smo spekle le zvezdice in potico. Ampak se bomo potrudile, pa kaj spekle še v prihodnjih dneh.

Upam da uživate praznike kje na prostem in da dobrote še niso vse pošle.

Gledališče Ata- Mama

Evo še zadnja in tretja objava mojega letošnjega sodelovanja v šoli oziroma vrtcu.
Kot prvo bi rada opozorila, da s tole trilogijo ne kandidiram za mamo leta, ker kljub temu, da znam biti ekstremno potrpežljiva, kadar so prisotni drugi otroci, znam biti tudi ekstremno glasna mama, kadar so prisotni le moji otroci. Sicer se trudim, da me ne bi slišali prav vsi sosedje, pa včasih močno dvomim, da je kdo tako gluh v naši stolpnici, da bi me uspel preslišat.
No, pa nazaj k temi. Ideja je bila, da nas otroci v vrtcu povabijo na čajanko. Mi pa jim pripravimo presenečenje z igrano igrico.  Ena izmed mamic je predlagala svojo lastno igrico. Dobili smo se eno uro pred predstavo, kar v vrtcu, kjer so nam posodili pedagoško sobo. Na srečo, imamo enega starša glasbenika, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo in zvočne efekte. Ostali  pa smo prinesli lutke in nepotreben scenarij. Nepotreben pa zato, ker se ga tudi pisateljica ni držala in je bila celotna igra improvizirana. Starši smo se super znašli v "improligaški vlogi", sploh z ekonomsko propagandnimi vložki in se strašansko zabavali na generalki in v sami premieri. Ki si nista bili prav nič podobni :). Po smehu sodeč in kasnejših iskricah v očeh, pa smo dosegli tudi veselje svojih otrok, kar je bil tudi glavni namen.
Otroci pa so nam pripravili  plesni nastop in recitiranje v prekmurščini, domačem narečju  ene izmed njihovih  vzgojiteljic. Pogostili  so nas z piškoti in potico, ki so jo prav tako spekli s pomočjo vzgojiteljic. Super je bilo!

Slikica je posojena od mamice sovrtičkarja.

Rimske boginje

Da ne boste mislili, da sem šivalni stroj čisto zanemarila :). Kar nekaj stvari je nastalo, pa sem pozabila poslikat in objavit.
Sem imela pa novo inspiracijo za šale, tiste ki grejejo. Kolegici je mama napletla čudovito lisičko, približno nekaj v tem stilu in ker jaz še nisem tako vešča pletenja in ker moji otroci ne marajo volne, sem se spomnila, da bi lahko kaj podobnega naredila iz termovelurja. Tako sta včeraj nastala dva šala v kompletu s kapami.

Medved za  dvoletnika in pisano bleščični komplet za njegovo sedemletno sestrico.

 Poleg tega, pa je bila rojstnodnevna zabava v rimskem stilu, kar je kot naročeno za moji boginji. :)

Evo takole so se, opa, smo se sladkali. A niso čudovite?

Smrkastična torta

Moja mala lumpa je danes dopolnila 5. rojstni dan. Včeraj je že imela praznovanje za prijatelje in ker rada spečem torto sama, mi Lumpe nastavljata vedno nove izzive, določita okuse tort in zadnja leta tudi obliko. Lansko leto so bile to Hello Kitty.

Letos pa si je zaželela Smrkastične torte.  Pogoj je bil, da je čokoladna in seveda da je Glavca glavna figura. Glavca ima namreč očala, tako kot naša 5 letnica. Prvič sem se spopadla s tičino maso in nastala je smrkastična torta.

Tole pa je eno izmed daril za našo malo fotografko.

Mislim, da je presrečna!

Zeleni zabojček

Takole pa zgleda moj zeleni zabojček.

Ima pa ta moj zabojček eno malo konkurenčno prednost, pred pravim Zelenim zabojčkom (ki ga prav tako sladko priporočam) in sicer, da dostavljalka po dostavi, odhiti po moji dve lumpi in jih zabava vse do večera.

Rdeča mi je letos že zlezla pod kožo in najslajše sadje je definitivno rdeče barve z lubenico vred! Kaj pa vam?