"Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga" :)

torek, 31. januar 2012

Reciklaža in pust

Nekdo si je zopet zaželel biti kekec. Tokrat smo dilemo z materialom rešili tako,  da mi je mami malega kekca  poslala stare atijeve hlače.
Takele:


In takele ji  bom poslala nazaj!



Ju, ju, juhuhu!

Lažje je šivati na novo, vendar je pri recikliranju občutek zadovoljstva toliko večji.
Kaj boste pa vi za pusta?

sobota, 28. januar 2012

Gradovi Kralja Matjaža

V sredo sms:" A bi šli vi na Gradove Kralja Matjaža?". Vrnem : "Bom dala na družinski posvet!". Pošljem :"Je bilo sprejeto, pridemo!". V četrtek dobim urnik, seznam potrebnih stvari  in načrt na mail. Ups! O.k. to da smo v ekipi je sicer cool, edino tista ura pričetka ob 9h na drugem koncu sveta mi ni bila najbolj jasna.
Osnovna ekipa se je tja odpravila že dan prej in so v bližini tudi prenočili. Mi pa smo si navili budilke za 6:30 in se celo ob 8h res usedli v avto. Čeprav zdaj, ko to pišem, razmišljam, da smo me delovni dan ob 8h v šoli, pa ravno tako zajtrkujemo in navlačimo vse te cunje,  torej niso problem otroci, dragi Manimejker. No, sam ti je šlo pa kar dobro:).
Pot je dolga. Tja grede smo šli čez Velenje, Topolščico in nato v Črno in prispeli v Podpeco.
Pričakala nas je uigrana ekipa "Kronca", sonce in začrtan krog z nekaj temelji.


Lumpi sta se zelo, zelo razveselili snega. Dobili sta nalogo nabiranje snega in občasno sta se pripeljali na kockah. Pa tudi snežni tobogan jim je bil po godu.



Jaz sem imela bolj gradbeno vlogo (mogoče ker je moj oče gradbenik):), in sem rezala kocke v zidake, res lušno. Načrt za Kronco je zgledal takole.


Vendar so se proporci malo spremenili. Zasnovali sta jo dve krajinski arhitektki vendar se je med samo gradnjo malo povečala in ne boste verjeli končana je bila kake pol ure prej kot je bilo potrebno. Kljub enostavnosti na prvi pogled, vse skupaj ni tako enostavno. Sneg je bil namreč umeten in tako čudno suh, da se npr. ni dalo krogelj delati z valjanjem, ampak so zahtevale kiparsko obdelavo. Na srečo smo imeli mladega nadebudnega oblikovalca z zlatimi rokami.:)
 Na koncu smo imeli največ dela z iskanjem sedme svečke za v kroglo in jaz sem jo našla, vendar šele doma, skupaj z Mufni, ki prav tako niso moji!
Objavljam še nekaj delovnih fotografij in tudi drugih nedokončanih izdelkov. Morski pes je bil na kocu moder in eden izmed mojih favoritov, kot tudi veverica iz Ice Age. Pa zagotovo so tud Angry Birds-i zažgal v vseh barvah...












Ekipa in dokočana Kronca.



 Zadnja fotka pa je od bogsigavedikoga s FB strani, ker mi smo žal odrinili pred temo. Punci sta začeli zmrzovat.
Ob pogledu na našo dokončano Kronco smo se vsi skupaj strinjali, da se nam od daleč vidi, da smo iz Ljubljane. Kaj pa vam?

Dodatek:
Dobila sem naknadno obvestilo, da je ideja  prišla s Primorske in je bila zasnovana kot veternica. Sam ker Primorci niso uspeli priti,  smo jo Ljubljančani predimenzionirali in preoblikovali v Plečnikovo krono. :)


četrtek, 26. januar 2012

Ninja

Ne vem, če sem že kdaj, pa tudi če sem že, lahko še enkrat.
Nekoč pred davnimi leti, mi je kolega (Ninja 2) obljubil, da ima on enega prijatelja (zdaj NINJA), ki naju bo peljal v skalo plezat. Kaj sem bila vesela, k' radio. Šli smo v Glinščico in lezli k' blazni, od tam smo se kar s pasovi na riti odpeljal še v Sisljan. Men sta štrik navrgla k vajencu, onadva vsak za več kot glavo višja od mene, sta pa skoraj praznih rok prepevala Carl Douglas - Kung Fu fighting. In od takrat smo Ninje.
Lansko leto je Ninja praznoval okroglo obletnico rojstva in ker fanta večkrat tekmujeta na adventure race-ih pod imenom Ninja team, sem jima celo naredila logo.  Testno smo ga sprintali na jopico, ki smo jo podarili 30 letniku. V planu so bile še majčke, pa gate, pa.... svašta ...

Pot do realizacije se je nekje prekinila.
Včeraj pa je praznoval Ninja 2 in  zanj  sem izdelala novo vrečko za magnezij. Tisto, ki jo bo najverjetneje danes vrgel v smeti, sem mu zašila pred več kot 10-imi leti in je narejena podobno kot tale moja na sliki.


Ja vem, rabim novo. :)

Takrat so bile vrečke zelo majhne, le toliko, da namočiš prstke notri.
Bolderji in z njimi bolderaši pa so prinesli tako velike vrečke, da lahko roke do komolcev namočiš v vreči.


No tale ni glih za komolce, bo pa Ninja 2 zagotovo stresal  veliko magnezija na Stenci.
Letim na Stenco in predat darilo.
In kot bi Riba rekla, Multipraktik šiva za vas.

nedelja, 22. januar 2012

Triceratops

Že pred enim letom sem zašila dve dinozavrski kapi za nečaka. Eno sliko sem le uspela dobit, sedaj mu je že malo majhna, a jo še nosi!



Da ne bo kdo mislil,  da znam sam punčkaste stvari delat. :)))

Tople kiklce

Ker letos res ni nizkih temperatur so primerne tudi flis kiklce za čez pajkice, za tiste malo večje punce. POZOR, modelki so krilca malo prevelika, ker so namenjena malo večji lumpi. V pravi velikosti, pa še pridejo :)!



sreda, 18. januar 2012

Hrana pa to ...

Zaobljuba je bila, da bom to leto bolje jedla. In res sem bolj pridna. Včasih sem baje veliko govorila o hrani, tako pravi Manimejker,  ki mu je dogodek dneva kosilo. Vse kaže, da sva zamenjale vlogi,  Manimejkerjev današnji  twit :). 
Jaz pa sem si danes v pomankanju časa, spekla jajca s slanino in si jih postregla z veliko skledo motovilca. Jajca s slanino so mi prinesla kar nekaj spominov. Veliko hrane je vezano na določeno osebo, dogodek ali čas. Npr. včeraj sem si skuhala proseno kašo, to nam je babica postregla v veliki glineni posodi zabeljeno z maslom (mljaska). Mislim, da je bila to ena izmed mojih ljubših jedi v otroštvu. Sploh imam rada žitarice, pa si vzamem čisto premalo časa, da bi se jih naučila bolje pripravljati. Katero jed iz otroštva, ki ni tako navadna, pa se je vam vtisnila v spomin?



Nekaj takega sem pa zadnjič videla pri HOUSE-u in se mi zdi najbolj slasten šopek spljoh!

nedelja, 15. januar 2012

Osp

Še zmer ni snega v bližini in če se mi je pred mesecom še hudo tožilo po njem, bi zdajle takoj podpisala za poletje.
Včeraj smo se odpeljali v Osp. Punce nista bile navdušene nad idejo, da gremo plezat, pa sem jima omenila, da bosta lahko slekli bunde  in da bosta imeli v varstvu še enega malega člana, pa sta bili  za. Malega člana je sicer mama odpeljala še z eno malo članico v Koper, kjer je baje grdo pihalo. Tudi v campu, kjer smo parkirali je pihalo, vendar pod steno je bilo vse drugače. Res toplo. In punci sta dobili malega  pasjega obiskovalca, s katerim sta se nato zabavali.


V Ospu sem bila pred 10 ali 11 leti,  saj ni najlažje plezališče, so pa lepe dolge smeri in ostra skala. 
Pozabila sem že, kako je če je smer tako dolga,  da čutiš trenje vrvi,  ki te vleče navzdol in misliš, da te soplezalec preveč natesno varuje :).  Splezala sem le dve smeri (eno dvakrat), vendar sem vpela kar na pogled, kar je za otvoritev sezone super. Res je blo lušno.


Tudi punci sta se malo poafnali, čeprav nimata  kakega hudega interesa po plezanju.


Na primorskem imajo cvetoče balkone vse leto. Poleg tega so skrkali kavico na balkonih v pelcih, vendar se jih nisem upala slikati. :)



Za pasjega prijatelja smo kasneje ugotovili, da je domačin. :)

In odpujsali smo domov. 


Upam, da je bil tudi vaš vikend uspešen.

sreda, 11. januar 2012

More Kapkejks in fliske

Eni jih pečejo, drugi pa šivajo. :)


Glede na to, da zima zamuja, sem letos tudi pozna z šivanjem flis hlač za dekleta. Te namreč navlečejo čez pajkice ali žabe, na poti v šolo ali vrtec in jih puste v garderobi. Taka praktična stvar za zmrzljivke. Pa še v snegu se dobro obnesejo, ker se nenapijejo snega in niso mokre hlačnice (no za valat glih niso).


nedelja, 08. januar 2012

Dvakrat na hrib

Ko sem začela hoditi  v hribe sem rekla, da bom hodila le na toliko visoke, ki jih zmorem v enem dnevu. Namreč težko zaspim v večji skupini ljudi, torej bedim in posledično sem bolj utrujena, kot da sploh ne bi šla spat. Vendar v Sloveniji to ni problem, ker ga ni tako visokega hriba, da se ga ne da zrihtat v enem dnevu:). Ampak dva v enem dnevu, pa nikoli ni bil moj cilj.
No v petek pa so me etnologi iz društva Kozelec povabili, da se jim pridružim na 21. nočnem  pohodu na Polhograjsko Grmado (898 m). In smo šli. Iz Polhovega Gradca smo štartali nekaj čez 21h. Sama pot je super, luna je pa tako močna, da gor grede nismo potrebovali prav nobene svetilke. Zabavala sem se ob pripovedovanju njihovih prigod iz minulih pohodov in ob opazovanju zvezd. Ker letos res ni bilo mraz, bojda so večkrat gazili in zmrzovali, je bilo tudi nekaj pristnih mladcev, ki so obležali. Na vso srečo že v travi, tako da najverjetneje do skalovja niso prišli. Mi smo si gor grede utrli prav posebno pot (beri malce smo zašli), ampak vseeno našli vrh. Na samem vrhu (vsaj v našem času) ni posebno močno pihalo, je bilo pa nebo zelo lepo razpihano in je bil lep razgled nad razsvetljeno Črnuško gmajno (etno fora) in Ljubljano. Z nami sta bila tudi dva Američana trenutno nameščena v Črnuški gmajni. Moj fotič se je sicer vrnil iz popravila, bojda popravljen, vendar v temi ni hotel delat (torej ni poravljen :( ). Zato fotk nimam. Razen tegale dokaza, posnetega s telefonom:).

Na poti navzdol, pa smo ob klepetanju in hitrem koraku, kljub lučkam (bolj gozdna pot), falili odcep, ki bi nas bi pripeljal v Polhov Gradec in odšli v smeri Katarine. Vendar smo po 15 minutah narobne smeri (na opozorilo NE-etnologinje :)) obrnili in našli pravo pot.  Ena izmed šal je bila, da kljub temu, če se izgubimo, nas bodo zaradi mojega kašlja  (tak kot od starega kadilca) zagotovo našli :). Ja počutje je sicer že mnogo bolje, a kašelj in nahod vztrajata!
Imeli smo kar veliko postankov, vključno z velikim na turistični kmetiji Gonte, kjer so se nekateri ob domači muziki tudi zavrteli. Tako da sem bila doma šele ob 3h zjutraj in kot se za soboto spodobi, čez dobre 4 ur sem imela še dodatni dve zverini v postelji. Prepričala sem ju, da me pustita še kako urico in potem smo kovali nove plane. Zunaj je bilo prelepo sonce. Družba za plezanje nam je na žalost zbolela,  tako da smo se nagibali bolj k kakemu primorskem hribčku, pa nas je moj brat prehitel z povabilom na Katarino. Otroci so vedno za, kadar je družba dobra, tako da smo odšli na Katrino.
Kekec je dobil svojo palico in nas zabaval s Kekčevo pesmijo. Aha, tokrat smo imeli s seboj tudi dedka. Tako, da sta na sliki najmlajši in najstarejši član odprave. Fotič je tokrat delal. Nimam pojma kaj mu je???


 Starejši dve sta tako močno opletali z jezički, da sta na noge dostikrat  pozabili, ampak sta kljub temu, veselo prisopihali na vrh.

 Manimejker, pa je bil seveda najbolj navdušen nad hrano. :)

Zunaj je zopet sonce. Čudovito!!! Lušno je bilo in predvidevam, da vam tudi godi tole sonce!

torek, 03. januar 2012

1.

 objava letos.

Jaz še zmeri smrkam in posledično smo se cele praznike doma svaljkal. Ne spomnim se, kdaj smo se imeli nazadnje tok lušen. No enkrat smo skočili na Rožnik in en krat na Šmarno, aja,  pa tudi v Glinščici smo se malo obešal, ampak to je pa več ali manj vse, kar smo se premaknili od doma. Razen do babic :).  In enkrat, ko so bile punce pri babicah sva šla v kino, PRIPOROČAM!



Jaz nisem narejena, da nič ne migam (posledice je čutiti vse okoli mene) in ker mineva že 5 teden brez aktivnosti, sem si danes ponovno nastavila gospoda Asics-a in  opravila en krajši tek, navkljub kašlju in smrkastemu nosu. Pasalo je!
Mam pa eno malo zaobljubo, no pa tudi eno veliko, ki je še ne  povem:))). Mala je mogoče malo hecna, ampak v bistvu velikega pomena zame in sicer obljubljam, da bom v tem letu bolje skrbela za svojo prehrano. Ja sej vem, malo se čudno sliši. Stvar je pač taka, da sem po Lj. Maratonu, razočarana odšla do gospoda zdravnika, mal pojamrat, da sem mal preveč utrujena in pač, da se mi neki ne zdi čist v redu in naj mi on kri pogleda. Po mojih pričakovanjih ni bila O.k. Seveda pa je tako mene kot njega zanimalo, kje je izvor moje slabokrvnosti? Zaenkrat kaže na prehrano:(. Jaz sem sicer vsejed vendar meso uživam tako redno, kot uživam redno solato:).  Khmmm.... problem je v tem, da kar se tiče hrane sem  lena. Rada pojem kaj dobrega, samo kaj, ko gre toliko časa za pripravo dobre hrane. Pol pa hop hop, nekaj na hitro in to je največkrat sendvič in letim skozi dan na enem bornem  sendviču, mogoče dveh, največkrat pa zvrnem povrhu še kavo, da še tisto o.k. uničim.
Torej plan je, da si večkrat kaj skuham in da poskrbim za svoje zdravje, ki je trenutno zelo, zelo načeto. Danes sem si skuhala široke rezance s porom in korenjem ter solato (radič s pinjolami in parmaznom). Dobro je bilo:)!