Nedelja je...

in zunaj je sonček. Ena Lumpa je ponoči lajala ( lajajoči kašelj) in večkrat prišla na nočni obisk,  vendar zjutraj je bila dobrovoljna in dovolila sem risanke. Seveda sem to izkoristila tudi jaz, ki tega nočnega bujenja nisem več vajena. Pozni zajtrk, priprave na kosilo in lahkoten tek po Rožniku. Hecno je, ko ti komaj prisopihaš na vrh, drugi pa se tam bašejo s flancati. Ja malo fovšije pa mora bit, čeprav je bila najbrž obojestranska. Res sem pogrešala tek po snegu. No v Ljubljani ga je le za vzorec, ampak čez mostiček je pa le zaškripalo pod nogami. Po-kosilska zaspanost me je že minila in grem še malo v ustvarjalni kotiček. Mogoč, pa končno dokončam tri nedokončane projekte :).

Slika je sposojena z neta.

Tole je, bo, moja pomladna inspiracija. Lepa ne?