"Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga" :)

nedelja, 02. september 2012

Oksimoron

Meni je ful lušna besed,  samo težko si jo zapomnim.
Me pa spomni tudi na kak drug nesmisel.
Pri nas doma smo vsejeda familija, čeprav najverjetneje pojemo malo preveč makaronov, pa otroci malo premalo zelenjave, sam kakih drugih večjih odstopanj pa ni. Pojemo namreč veliko sadja, takega eko pa tudi takega, ki nima nobene super-truper oznake. Jemo tudi kako tako meso, zaradi katerega nas imajo Američani za pogumne :). Je pa res, da skušam kupovati lokalno hrano in da trenutno koristim zelenjavo od tašče, ko bo pa ta pošla, bomo pa spet Zeleni zabojček naročala.  Ampak če ni drugega, kupim tudi španske jagode in podobni hec, pa mleko v tetrapaku pa...
Ko pa je Tina objavila  tale post,  sem se spomnila na vse tiste znance in kolege, nekaj je tudi zapriseženih vegeterijancev ali celo veganov, ki se zelo veliko ukvarjajo s hrano, predvsem s tem eko in bio, a v končni fazi, ti vse to super-truper zdravo hrano propoagirajo s čikom v ustih. V mojih očeh je to totalni nesmisel.  Pa kako ljudje na vsakodnevni ravni uporabljajo proizvod na katerem z res velikimi črkami piše, da povzroča raka. Hkrati pa verjamejo, da je edina res dobra hrana z napisom eko in bio, po vsej  verjetnosti kupljena v enem od velikih supermarketov, pripeljana iz ne vem kako daleč in popolnoma brez okusa.

Danes smo tudi mi vegetarianski.
 Pa da se ne razvnamem preveč, podobni nesmisel mi je tudi, da imajo brezdomci mobilni telefon. Zakaj že?  A ni mobilnik luksus? Svašta! In potem berem kako uporabljajo FB.
Pa še kaj bi se našlo!

Uglavnem smo pa še živi in jutri bomo našo najmlajšo Lumpo okrancljali z rumeno rutko. JUHUHU!

18 komentarjev:

  1. Naj te mal potolažim: tudi vegetarijanci moramo poslušati in prenašati vse živo :-)
    Od žensk, ki takoj posumijo, da v bistvu samo delaš shujševalno in so takoj nevoščljive nad tvojo kao voljo, do tetk, ki skuhajo lečo z mesom, meso poberejo ven in ti sladko smehljaje ponudijo vegetarijansko lečo, do stricev, ki ti priporočajo čisto govejo juho, saj v njej ni mesa ... :lol: Ni, da ni.
    Sama sem sicer prepričana, da bi bilo treba 100% nehati po malomeščansko soljudem buljiti v krožnik (stanovanje, avto, vrt ...) in jim govoriti, kaj kao počnejo narobe, ma kaj, ko le redko verjame, da smo ljudje biološko različni in je zelo verjetno, da imamo različne potrebe.
    Predstavljaj si, da združimo moči, vdremo v tovarniške kmetijske obrate in preverimo, ali živali res koljejo (in gojijo) živalim prijazno in če ne, živali spustimo ven ... Ker to je najpomembnejša tema pri vsem tem!

    Pri nas doma smo sicer tudi precej oksi-moronski ... Prvih 10 let vegetarijanstva sem tudi sama kadila, še zdaj vsako poletje po veslanju ponuklam svojo pipico, drugače pa nič več. Paše mi pivo, sadje pa niti ne preveč, ker me sladke stvari le redko privlačijo. In moj mož ima dovoljenje, da o svoji prehrani odloča, kakor mu paše, pa pravi, da bi doma v glavnem jedel vegetarijansko (vsake toliko mu madam naredim ribo), če pa se mu zalušta perutnina, bo pa to pojedel kje drugje, kar je čisto dovolj. In oba imava zelo rada tofu, pa ne zato, ker se bojiva, da bova brez njega umral, temveč zato, ker v Nemčiji izdelujejo izvrstnega ... Da ne govorim o svoji zbirki usnjenih čevljev in pasov ...

    Skratka, meni se čedalje bolj zdi, da imamo vsi "malo mešane" nazore in lifestyle, kar je v redu.
    Pridiga je za stare babe, pametno ravnanje in boj proti dejanskim grdobijam pa za pametne, ne glede na to, kaj jejo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Alcessa sej nisem hotela povdarjati razlike med vegetarianci in ne vegetarianci. Meni je pač kajenje skupaj z pridiganje o zdravi hrani, približno tako kot bi jaz stala na balkonski ograji in otrokom pridigala, da je to skrajno nevarno in da se to ne dela in seveda potem dan za dnem hodila nazaj na ograjo.
      Drugače se strinjam, da naj vsak gleda v svoj krožnik, sam z otroci pa pride do mešanja teh različnih domačih pogledov.
      To od tetk z lečo in mesom jim pa dejansko ni jasno. Tako kot mnogim ni jasno, da na žaru prve spečeš zelenjavo in nato meso, če so med jedci tudi vegetarianci. Meni seveda je. Sem iz izrazito mesojede familije in se mi je meso na neki stopnji povsem uprlo in sem prešaltala na zelenjavo, le pršutu se nisem nikoli odrekla. Tako da recimo nikoli nisem bila 100% vegetarianka, ampak ker mi marisikateri vonj mesa ne odgovarja mi je jasno.
      Z zadnjim tvojim stavkom se pa polnoma strinjam.

      Izbriši
    2. Ja pa saj je res nisi poudarila :-) Sem želela samo reči, da se čudne izjave dajejo na vseh straneh, da ima ful folka čuden življenjski slog in kup čudnih odločitev (vključno z mano) in da bi bil čas, da se o tem ne pridiga (spet ne mislim tebe, temveč izjave z vseh strani, ki s takšnim veseljem krožijo vsepovsod in so namenjene poudarjanju svoje boljšosti v primerjavi z drugimi), temveč da razmišljamo in se pogovarjamo pametnih odločitvah v svojem lajfu, ne da bi se pri tem počutili veliiiiko pametnejši od drugih (spet ne mislim tebe :-)), ker večinoma ni razloga za samovšečnost (ne morem z usnjenimi čevlji na nogah folku pridigat, da ubijajo živali, lahko pa priznam, da imam bio zelenjavo raje od navadne... Mogoče pa je tudi bio tobak bolj zdrav? LOL).

      Izbriši
    3. A biotobak obstaja???
      A pa kej manj smrdi? Dans so me kadilci tok prekadil, da mam mal glavobola, sam bom šla mal polaufat pa se bo prečistl.:)

      Izbriši
    4. Mislim da ne. :-) (obstaja pa tak brez dodatkov)
      Edini, ki meni ne smrdi, je tisti za pipo, pa še ta ni primeren za prostore, tako kot nobeden drugi ne.
      Hočeš reči, da ti v stanovanju smejo kaditi? Pri meni je dovoljeno samo na balkonu, mene že kot bivšo od smrada začne boleti glava, kako je šele drugim ... nisem tolerantna, sploh :-)

      Izbriši
    5. NE! Kadijo lah samo na balkonu!!!
      Dans smo veliko sedeli zunaj (starši prvošolcev) in kakorkoli sem se usedla, vedno se je kadilo vame. Najbrž zaradi tega zapisa. :P

      Izbriši
    6. V času SP v nogometu v Južni Afriki sem enkrat šla v naš park gledat prenos tekme Nemčija - x (pozabila, kdo). Stojim in gledam, pa mi začne pod nosom smrdeti cigaretni dim. Pogledam, od kod prihaja: zraven mene stoji mulo in kadi. Sploh se nisem zavedala, da ga neskončno grdo gledam, dokler ni rekel "Pa saj smo v parku!" LOL

      Izbriši
  2. Ker mi je prav vseen, kakšne jagode ješ in kaj imaš v svojem hladilniku, se bom delala, da tvoja pripomba o kadilcih in pridigarjih ni letela name ;)
    Se pa moram oglasit glede že večkrat slišane in meni res nerazumljive logike "zakaj-ješ-bio-če-kadiš": po tej logiki bi bilo namreč najbolj prav (če že predpisujemo lajfstajle), da bi kadilci čim več sedeli (zakaj-greš-tečt-če-pol-kadiš), jedli čips in pili kokakolo (zakaj-bi-jedel-zdravo-hrano-če-itak-kadiš) in dali otrokom namesto zajtrka čik(zakaj-bi-jih-učil-zdravega-prehranjevanja-če-pa-sam-itak-kadiš). Skratka - tudi kadilke in kadilci imamo pravico, da si včasih izberemo zdravo. Ali kot sem odgovorila prijatelju, s katerim sem se znašla v tej isti debati: S čiki sem zasvojena, z E612(...) pa ne, zato se mu lahko odrečem.
    In, ja, tudi brezdomci imajo pravico, da uporabljajo FB in živijo svoje virtualno življenje.
    Se vidmo jutri ob rumenih ruticah :)
    M 10 PC

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Draga Miss 10 PC sem tisto nad hladilnikom te pa vseeno včasih zanima ;).

      Lej kakor-koli obrneš si se našla v tej zgodbi. Ampak čedalje bolj opažam, da ljudje vse več govorijo o zdravi in nezdravi hrani in njenih vplivih na telo in zdravje in nato sem vedno znova presenečena, da taisti ljudje res veliko kadijo.
      A bo zdaj lepše napisano? Pravico do svojega mnenja pa vsekakor imam!
      To o brezdomcih in o telefonih mi pa jutr razložita skupaj z Manimejkerjem. A vama je ljubše da jim plačata telefon al liter vina? Jaz bi jim raj plačala članarino za knjižnico, če smo že pri luksuzu za brezdomce. Vsaj odvisnosti ne podpiram s tem!

      Izbriši
  3. Ojoj! Seveda imaš pravico do svojega mnenja, a če pozivaš h komentarjem (oz. se jih veseliš), moraš razumeti, da se ne bodo zmeraj vsi strinjali z njim. In tale tvoja objava je res zelo blond. Že začetek je poveden - o. je men ful lušna beseda, sam si jo težko zapomnim (hi-hi-hi, govorimo in se obnašajmo kot 14-letnice). Nadaljevanje o kadilcih, ki da se jim oksimoronsko zdi pomembna zdrava hrana, je tipično slovenceljsko praskanje tam, kjer te nič ne srbi. Zapis o brezdomcih pa si komentarja sploh ne zasluži. Če že doma nima, pa naj nima tudi ničesar drugega, ali kako? Kaj od osebne lastnine pa bi gospa Obupna slovnica brezdomcu dovolila - so gate na riti že prevelik luksuz? Katarina

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Pozdravljena,
      komentarji so na blogih v zatonu in res nisem pričakovala odziva. Predvsem ne tako burnega. Ampak, kot je že Alcessa zapisala, sem tudi jaz mnenja, da bi lahko manj gledali v sosedov krožnik in bolje poskrbeli kaj imamo na svojem.
      Torej glede praskanja, se deloma strinjam. Saj sem tudi zapisala, da mi ni jasno, od kje se kadilci čutijo "oklicane" za propagando zdrave hrane. Torej čisto preprosto, jaz kadilcem ne težim zaradi kajenja, pa je zagotovo kajenje bolj moteče, kot vonj dunajca iz mojega krožnika, za sosedovega kadilskega vegetarianca.

      Kar se slovnice tiče, si moram nekje na blogu omislit opozorilo, da slovnično občutljivim ljudem, resnično ne priporočam branja!

      Za brezdomce je luksus miren spanec, topel obrok, čista brisača, pa kaka prha, ne pa gsm. Seveda je to zopet le moje mnenje.
      Res pa je, da se v moji okolici večinom gibajo le brezdomi odvisniki, ki imajo povsem druge cilje od tistih pravih brezdomcov.

      Izbriši
  4. :-) Opozori, da slovnično občutljivim in socialno čutečim odsvetuješ branje. Miren spanec in topel obrok sta luksuz? Bila bi odlična ministrica v Janševi neoliberalni vladi! Morda bi "ti bila tudi evgenika ful lušna beseda"? Katarina

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Nisem mislila luksus, kot nekaj kar jim ne privoščim. Ampak nekaj, kar bi nujno potrebovali, pa jim ni na voljo vsak dan.

      Mi je pa jasno, da sem te ujezila in da si na nasprotni strani in skupnega jezika ne bova našli. Od tu najverjetneje tudi obrambno-napadalni komentarji.

      Želim ti, lep preostanek nedeljskega popoldneva.

      Izbriši
  5. Tina, predlagam napis "Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga" - pa bo vse jasno (saj veš, da se samo hecam in hočem pomagati).

    Glede gsm-a: se mi zdi, da gre v prvi vrsti za temo, o kateri bi se dalo krasno debatirati na podlagi točk ZA in PROTI.
    Nekje sem prebrala, da v revnih predelih Afrike obstajajo ekonomski modeli zagotavljanja mobitelov tudi najrevnejšim (ugoden pre-paid), vendar oni za vzpostavljanje družinskih in morebitnih mikroposlovnih vezi največkrat rabijo sredstva za komuniciranje.
    V mojem življenju mobitel še ni našel kakega pravega mesta zaradi specifičnega življenjskega sloga (telefoniranje mi ni pri srcu, zato uporabljam zelo staro Nokio, imam jo samo za vsak slučaj, pametni telefon, ki je del pogodbe, pa sploh ignoriram), in ljudje, ki za vsako ceno z banalnimi telefonskimi pogovori v javnosti dokazujejo svojo priljubljenost in ekstrovertiranost, mi gredo zelo na živce. Da ne govorim o tistih, s katerimi se dobiš na kavi, da malce pokramljaš, po "morajo" najprej potelefonirati še s frendico ali mamo ...
    Podpiram pa oblikovanje in ohranjanje stikov pri ljudeh, ki jim usoda ni najbolj naklonjena, ker je čisto možno, da gre za ugodje, ki jim vsaj malce polepša življenje. No, razen džankijev, ki telefon rabijo za nakup robe :-(
    Skratka, po mojem skromnem mnenju bi se o tej temi dalo zelo podrobno debatirati in mnenja so brez težav različna, zakaj ne?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Alcessa, resnično bom to obesila na blog.
      Enostavno se mi ne da, vedno znova razlagat, da nisem slavist, kolumnist ali kaj podobnega. Sem mama, ki bloga in težave s slovnico imam že od nekdaj. Spisi in eseji so mi bili nočna mora. S tem, da pišem in berem, se kostantno soočam s tem svojim problemom ali bolje rečeno premagujem strah.
      Tudi to, da velikokrat kaj narobe preberem, sem že velikokrat opazila. Prav tako svoj zapis preberem večkrat, preden ga objavim, pa se kljub temu miljonkrat zgodi, da takoj ko je objavljen, vidim neko napako (13 jih pa še zmeraj ignoriram). :)
      Najverjetneje imam katero od novodobnih bolezni, pa s tem, da dobim potrdilo, da sem dislektik, tudi nisem nič dosegla.

      Jaz sem pred časom brala knjigo neke brezdomke iz Pariza. Ta govori sicer o ženski, ki se je kar na enkrat znašla na ulici in se želi od tam izkopati. Zanimivo branje.
      Alcessa imaš najverjetneja prav, meni večinoma telefon predstavlja še en strošek več. Od tu tudi ta pogled, da ne potrebujejo gsm-ja.

      Izbriši
    2. "Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga"
      Res sem dislektik, šele zdaj opazila :)))

      Izbriši
  6. Tina, o slovnici sva se že večkrat pogovarjali :-) - sem mnenja, da blogi spadajo med neuradne zapise, vsaj tisti, ki se ukvarjajo z osebno tematiko. In zasebno izražanje je po mojem skromnem mnenju lahko tudi v obliki pogovornega jezika, torej približno "piši kao što govoriš".
    Na primer: kadar govorimo, velikokrat nismo "gladki" in presledke delamo tudi na nenavadnih mestih, ker nam še kaj pade na pamet ali se kaj zgodi ipd. Bom že vedela, ker sem namreč grozljivo slaba govornica, ki ji je težko slediti (moj bogi mož si že 10 let skupaj štrika pomen mojih izjav, pa mu še vedno ne znese 100% in rabi razlage - ni slučaj, da ne maram telefoniranja :-)).
    Če pišeš sproščeno in npr. vejice vstavljaš po občutku, je možno (ne vem, domnevam), da tudi razmišljaš s podobnimi presledki (vsaj jezikoslovje pravi, da miselni procesi lahko potekajo veliko manj organizirano kot slovnična pravila) - ne vidim nobenega razloga, da v zasebnem življenju ne bi smeli biti kaotični misleci, pisci ali govorci.

    Druga stvar je poklicno oziroma javno ali uradno izražanje: po mojem bi tega pač morali dokaj dobro obvladati. Vendar se ne mene ne koga drugega nič ne tiče, kako ti v teh primerih prideš do spodobnih besedil (kadar jaz moram nekomu uradno nekaj povedati, si doma sestavim približno besedilo, kaj bom rekla, pa še vedno ne deluje povsem brezhibno). Kadar česa ne zmoremo sami, imamo za to druge ljudi. Jaz sem se poklicno prisiljena primerno pisno izražati in zato pazim, da vse štima, pa še vedno moja besedila nekdo pregleda. In z besedili si jaz za razliko od tebe služim kruh, torej nimam ravno izbire, ti pa jo imaš.

    No, pustimo definicije: kadar mi paše pokramljati z nekom, mi je vseeno za napake v jeziku, glavno, da se pogovarjamo. Kadar pa se nekdo na svojem blogu grobo norčuje iz neznanja slovenščine pri groznih čefurjih, ki nam poleg tega kradejo penzije in ženske, pa namenoma grem iskat slovnične napake in če jih je veliko, zmerjam nazaj. Milo in žajfa in te stvari ...

    Stavek pa kar uporabi :-)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. S tistim stavkom zgoraj, si mi danes res polepšala dan. Ves čas priprave kosila (solate), sem se smejala na tvoj, oziroma moj račun!

      Izbriši

Veselim se tvojega komentarja!