Kot prvo bi rada opozorila, da s tole trilogijo ne kandidiram za mamo leta, ker kljub temu, da znam biti ekstremno potrpežljiva, kadar so prisotni drugi otroci, znam biti tudi ekstremno glasna mama, kadar so prisotni le moji otroci. Sicer se trudim, da me ne bi slišali prav vsi sosedje, pa včasih močno dvomim, da je kdo tako gluh v naši stolpnici, da bi me uspel preslišat.
No, pa nazaj k temi. Ideja je bila, da nas otroci v vrtcu povabijo na čajanko. Mi pa jim pripravimo presenečenje z igrano igrico. Ena izmed mamic je predlagala svojo lastno igrico. Dobili smo se eno uro pred predstavo, kar v vrtcu, kjer so nam posodili pedagoško sobo. Na srečo, imamo enega starša glasbenika, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo in zvočne efekte. Ostali pa smo prinesli lutke in nepotreben scenarij. Nepotreben pa zato, ker se ga tudi pisateljica ni držala in je bila celotna igra improvizirana. Starši smo se super znašli v "improligaški vlogi", sploh z ekonomsko propagandnimi vložki in se strašansko zabavali na generalki in v sami premieri. Ki si nista bili prav nič podobni :). Po smehu sodeč in kasnejših iskricah v očeh, pa smo dosegli tudi veselje svojih otrok, kar je bil tudi glavni namen.
Otroci pa so nam pripravili plesni nastop in recitiranje v prekmurščini, domačem narečju ene izmed njihovih vzgojiteljic. Pogostili so nas z piškoti in potico, ki so jo prav tako spekli s pomočjo vzgojiteljic. Super je bilo!
 | |
Slikica je posojena od mamice sovrtičkarja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Veselim se tvojega komentarja!