"Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga" :)

četrtek, 29. marec 2012

5. polovička je padla

Rane še niso zaceljene in spomin je še živ. O raznih izgovorih, kako nisem imela časa za dolge teke pred svojo 5. polovičko, pa raje kdaj drugič.
 V soboto zvečer sem si prestavila uro in pripravila budilko, da bi si v miru privoščila zajtrk. Ja gsm je bil pa tako pameten, da se je še enkrat sam prestavil in me zbudil še eno uro prej. Kako sovražim te prepametne aparate. Po uspešnem zajtrku sem se odpravila še na volišče, kjer sem mal' pobulila, ker je bilo toliko kandidatov za župana, sem mislila, da sta samo dva :).
 Od tu pa me je brat z ženo in mojim očetom odpeljal v Sežano. Na poti tja pa volilna debata. Pri nas smo večinoma vedno enotno politično usmerjeni. Uglavnem, dan je bil lep in jaz sem se edina od nas treh oblekla v tri četrt pajkice in tanko majčko. Edina (od nas treh) sem tudi stala v neskončni vrsti za wc.  Na start sem prišla dokaj pozno in spet brez majčke z žepi. Doma sem namreč mislila, da bom tekla v dolgi, pa sem se v Sežani premislila. Vzela sem dva gela in si ju zatlačila za hlače, ampak to šele potem, ko sem se vrnila z wc-ja. :)  Na prvem ovinku sem imela enega že pri kolenih in ni mi preostalo drugega, kot da ga nesem v roki. Vroče je bilo. In to tako, da sem bila žejna že na drugem kilometru. Na prvi postaji vode sem spila le en kozarček in mi je bilo vse do druge žal, da si nisem privoščila dva. Veliko jih je teklo v dolgih hlačah in vetrovkah. Si ne predstavljam, kako jim je bilo, ker meni je bilo za znoret vroče, predvsem v glavo. To moje gnezdo je čist predober izolator.
Na drugi postaji sem si iztisnila ogabno topel gel, ker sem ga ves čas valjala po rokah, in zopet spila kozarec vode. Več je ni bilo:(. Pa dalje. Tako do enega 10 km je kar šlo, potem so mi pa noge začele nagajat. Pri 16 km niso sam nagajale, ampak štrajkale. Navadno sem izčrpana, tokrat pa je bilo drugače. Res, da mi je bilo čisto prevroče, ampak glavno krivdo pripisujem neulaufanim nogam. No, to, da so kilometri postali dolgi 3 km, bom preskočila in napisala raje, da so se organizatorji zelo potrudili z motivacijskimi napisi. Meni so koristili in mi risali nasmehe na obraz. Proti koncu sem se borila sama s seboj, da nisem začela hodit. Tisti ki so, so bili hitrejši od mene :). V cilj sem prišla z časom 02:11.19. Nima pojma, kako mi to uspe. Na uro sem gledala,  le tam do 10 km, kasneje sem imela preveč dela z vzpodbujanjem same sebe, kot paziti na tempo, ki ga tako ali tako nisem zmogla več držat.
Torej to je bil moja 5. polovička in drugi Mali kraški maraton.
Kljub temu, da ni bilo najlažje, grem drugo leto spet :) . Pridelala pa sem si en ogromen žulj, ali pa kar tri skupi na palični kosti, tako, da sem morala danes špricat plezalni trening :(. Tekat pa začnem čez vikend.

5 komentarjev:

  1. Čestitke!
    Hja, jaz sem tak (celo malenkost slabši) čas dosegla na LM, za katerega sem res pridno trenirala. Če bi šla zdaj na polovičko, bi verjetno res prišla zadnja v cilj.
    Vroče pa je bilo, vroče. Sama sem naredila napako, ko sem v Orleku poleg vode vzela še košček čokolade, ki se mi je potem valjal po ustih celo večnost!!!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Men pa na teku nikol ne zadiši čokolada. :) Jo je pa moj brat enkrat na Golavcu tud vzel (tek trojk) in je tud reku, da nikol več. Pomoje ni vse za vse!
      Jutr začnem pa za trojke trenirat! :)

      Izbriši
  2. Jaz ti samo čestitam!!! Res! Sicer sem nova na tvojem blogu in bom rabila čas, da pregledam starejše poste....da si sestavim zgodbo :).
    Lani aprila sem pri svojih 30-ih prvič začela malo laufat (organizirano, čisto od začetka), toliko, da sem šla oktobra na svojo prvo 10-ko. In mi je bilo naporno,res! Nisem si mislila, da se bom kdaj tako matrala. Letos sem komaj čakala, da spet orng začnem, pa me je koleno pohecalo. V ponedeljek sem bila zaradi čudnih krčov v kolenu (niti ga ne morem čisto upognit ali pod turško dat) pri ortopedu. Obrabljen hrustanec in možna okvara kvadricepsove tetive...?! Zdaj grem še k osebni zdravnici pa bomo videli kaj bo....

    Bravo Tina, pridna si!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Cinnamon and Thyme :) Dobrodošla na blogu in tudi jaz se prebijam čez tvoj blog pa mi gre počasi, ker sem velikokrat zelo lačna ob vseh dobrotah :)
      KAr se pa hrustanca in kolena tiče, se pa ni za hecat. Sam danes se že marsikaj da poštimat, tko da ti želim vse dobro.

      Izbriši
    2. Ja, vem. Me kar malo skrbi. Nič mi ni jasno. Niti nikoli nisem bila kako huda rekreativna športnica, nič...no bomo videli kako se bo odvijalo naprej. Tudi jaz upam na najboljše.
      Hvala ti!

      Izbriši

Veselim se tvojega komentarja!