"Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga" :)

nedelja, 11. december 2011

Ptuj

Vremenska napoved ni bila primerna za plezat, pa tudi za kak tek na smučeh je slabo kazalo, kaj šele za smučkanje, zato smo se prijavili na obisk vikenda v Istri. Kot zakleto pa se noben ni zbudil pred 8.30, kar se med vikendi ne dogaja. In glede nato, da sta punci bolj na šibko z zdravjem, mi na kraj pameti ni padlo, da bi ju budila.  Torej plan za v Istro smo preložili na drugič, preverili vremensko in se skupno odločili, da bo dan za kak muzej.  Napokali smo se v avto in via Ptuj.
Na poti smo izvedeli, da je del avtoceste zaprt in smo se vozili po malih vasicah se vstavili pri Dvorcu Strmol, pa je odprt le od Aprila do Novembra:(.  Je pa štirna delala. :)

 Enako velja za muzej na prostem v Rogatcu.

 Ovinki so terjali dolg. Lumpam je bilo slabo.
Končno smo prispeli v Ptuj in glede na slabo razpoloženje deklet, smo se malo sprehodili po polpolnoma praznem  mestu, ki pa je zanimivo minimalistično okrašeno.


Odločili smo se, da bo prvo čas za kosilo. Manimejker je izbral Ribiča. Punci sta navijali za pizzerijo. Jaz, ki si navadno delim obrok z vsaj enim otrokom, sem se vzdržala glasovanja. Puncama sem obljubila pizzo v prihajajočem tednu in vstopili smo k Ribiču. Tu pa ni bilo prazno :).  Naročili smo pojedino za 2 in smo si jo vsi 4 delili. Naslov stripa bi bil Manimejker in 3 piške:). Poleti mora biti še veliko lepše, saj imajo super vrt.
Prijetno siti smo se odpravili na Ptujski grad.

Punci sta presenečali z izjavami. Mlajša( 5 let) nam je razložila, da so bolj poslikane skrinje namenjene za shranjevanje oblačil, tiste bolj navadne pa za žito! To so ji povedali v Etnografskem muzeju (bili so z vrtcem). Midva sva sam pobulila. V sobanah so skriti predmeti, ki namigujejo na pravljice in punci sta jih z navdušenjem poiskali. Kar 10 jih je bilo. Del razstave je namenjen tudi pustnim maskam, kar je bilo mlajši prav tako v veselje, saj je njena vzgojiteljica iz Ptuja in jim je o kurentih res veliko povedala.
Takole je slikala majhnega kurenta!


Na gradu smo se res dolgo zamudili in ker je dominikanski samostan  v prenovi (od tam moji prvorojenki ime ), smo se odpravili le še na čaj in nazaj v Ljubljano. Lušno je bilo in priporočam.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Veselim se tvojega komentarja!