"Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga" :)

nedelja, 24. april 2011

Obljuba dela dolg

Obljubila sem, da nekoč pokažem še sedanjo kuhinjo. No, pa da ne bodo sam slikice kazala, povem še nekaj svojih "pametnih".
Načeloma nisem minimalist. Vendar, ker je ta že leta prisoten tako v modi kot v arhitekturi, mi je počasi prirasel k srcu. Všeč so mi slike minimalistično urejenih ambientov ali pa izložb. Rada imam lokale, ki so minimalistično opremljeni in rada imam čiste linije, vendar se imam kljub temu za barvitega neminimalista. Torej glede na to, da sem sama po naravi kaotična (vn se vlečem, da sem lahko, ker sem kreativec, čeprav vem da niso vsi taki), si sama sebe v minimalističnem stanovanju težko predstavljam. S tem ne mislim, da imam rada nered, le da ga neprestano sama nenamerno ustvarjam in le v njem lahko ustvarjam. Vedno si pospravim mizo ali pa kotiček, preden začnem in v trenutku ko začnem, je spet vse še huje kot preden sem pospravila.
In ko sva začela s prenovo stanovanja in iskanjem opreme, sem se vse bolj navduševala nad minimalizmom in belinami. Tudi tla bi si želela imeti bela, taka skandinavska. Vendar sem na srečo malo posrfala in malo bolj razmislila, kaj si želim in kako bo to v realnosti izgledalo. Realnost je, da imam dva otroka, ki sta prav tako kaotična kot jaz. Ali pa kreativna :). Neprestano nekaj režeta, strižeta, ustvarjata in se seveda tako igrata. Vsi skupaj smo kar aktivni, kar pomeni veliko enih rekvizitov, pripomočkov in posledično, neprestano vlačimo stvari v stanovanje in iz njega, z njimi pa tudi nehote pride umazanija, listje, pesek, magnezij... Pa da ne dolgovezim: Niti slučajno, nismo družina za v minimalistično stanovanje. Vprašanje, če sploh kaka družina je?
Na koncu sem se pri opremi v večini odločila za belo barvo in za javor. Sem mnenja, da lahko s pisanimi dodatki (ki jih lahko po želji menjam) veliko več doprinesem prostoru, kot z barvnim pohištvom ali z barvanjem sten.

No in tole je kuhinja po montaži (kjer še ni čisto končana):


In takole zgleda REALNO, ko punci pospravljata posodo in se spravljamo peči potico:

V kuhinji mi še marsikaj manjka, ampak taka je realnost.
Sem pa zelo zadovoljna z izbiro;).

9 komentarjev:

  1. Ma jaz nisem čist zadovoljna z njo. Sam ostane jo pa nikol nič:). A ti nisi odfrčala?

    OdgovoriIzbriši
  2. Hej! Kuhinja je fenomenalna! ;)

    OdgovoriIzbriši
  3. Lepa lepa :) Se pa totalno ujamem s tvojim zadnjim odstavkom. Tudi sama sem se odločila tako, čeprav je moja kuhinja lesena, po tleh pa ploščice. So pa zato dodatki barviti ;)
    Pa najdem se tudi v tistm kaotično-kreativnem svetu ;) :D

    OdgovoriIzbriši
  4. Mene pa sam zanima zakaj niste kaljenega stekla pobarvali? LP, Anja

    OdgovoriIzbriši
  5. Anja ne razumem vprašanja? Misliš zakaj nisem zbrala belega stekla ali zakaj nisem zbrala pač neko barvo stekla?

    OdgovoriIzbriši
  6. Kuhinja je krasna, imela bi isto; vsekakor po selitvi nameravam imeti belo, belo. Mlečno steklo čist paše, pa še za čistit je ok. Lepa kuhinja...

    Punčki pa nad luštni ko takole pomagata....

    OdgovoriIzbriši
  7. Tina, zanima me zakaj stekla od zadaj niste pobarvali (s katerokoli barvo pač), da ne bi imelo tega zelenega odtenka, ki je viden na sliki? LP, Anja

    OdgovoriIzbriši
  8. @Anja, steklo je tovarniško lepljeno na neko leseno osnovo in mislim da je bila druga opcija le belo steklo. Ostalih pa mislim da ni bilo.
    Sem pa načeloma ljubitelj zelene v razno-raznih odtenkih. :)

    OdgovoriIzbriši

Veselim se tvojega komentarja!