"Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga" :)

ponedeljek, 29. oktober 2012

The Day After

Strategij je bilo veliko. Moj gel sponzor (neuradni ) mi je celo izračunal, da lahko tečem 1:55 pa če malo zafrknem sem še vedno pod 2 uri. Ja sam kaj, ko nisem navajena tiščat. Ko se pogovarjam s fanti (izjema je Manimejker) je tako, da tečejo že z užitkom na treningih,  sam na tekmi pa ni duha in ne sluha o užitku, ampak je treba tišat.
Del strategije je bil tudi, da na četrtkovem plezalnem treningu ne pretiravamo z vajami (prejšnji teden sem bila še v nedeljo vsa muskelfibrasta) in da tečem konstantni tempo, nekje 5,5 minute na kilometer in sem noter pod dve uri.
V četrtek sem že letela po številke in si ogledovala zimske tekaške hlače. A na sejmu ni bilo prave ponudbe. Zato sem v petek zavila še v Intersport in cincala med takimi z vetrno zaščito in pajkicami ki so le malo kosmatene. Mene navadno zebe v stegna. Po priporočilu sponzorja (neuradnega) :). sem vzela udobnejše kosmatene. Nikakor nisem verjela, da bo snežilo. Na otroških tekih je bilo prav lušno, no preden so tekli tisti od 5. razreda dalje. Ker njih je pa zalilo, popolnoma!
Popoldne sem si zašila še bleščičasto krilce. V planu je bila kar nekaj časa, pa ni bilo prave motivacije.

Zjutraj, ko sem se zbudila in ugledala snežinke in bele strehe, je bilo najverjetneje prvič v življenju, da se nisem razveselila prvega snega. Takoj zatem priteče Lumpa iz svoje sobe in vriska: "SNEG!"
Snežinke so močno naletavale, skupili so jih tisti na 10km. Za nas je na srečo pojenjalo. Tako sva se z Manimejkerjem zjutraj našemila, dodala še vrečke in odšla proti startu. Na štartu sem tekla ogrevalne kroge z vsemi tekači v coni in klepetala s sotekačico. Štartali smo 5 minut kasneje in prvič sem se zmedla in kasneje pritisnila na urico kot je bil sam štart. The Stroj ti da poleta, vendar sem ga uspešno zadrževala. Pred Filofaksom  so bile prave tri navijačice z muziko in koreografijo in  v tem trenutku sem vedela, da se mi obeta spet en lep tek. Navijačev je bilo ogromno in glede na zimske razmere so bili poskočni in glasni. Vrečka me je prijetno ogrela in hitro sem se jo znebila. V Rožni pa sem odvrgla tudi softshell (poznanemu navijaču). Problem je bil, da me je zopet tiščalo lulat. To je klasika, ne glede kolikokrat grem pred tekom, vedno me tišči na štartu in po prvi vodi sem zavila v grmovje. Aja, nove hlače imajo žepek za gel, tako je ta tokrat ostal na mestu. Krilce pa se je super obneslo, saj je zakrilo mojo zadnjo plat med slačenjem in oblačenjem v grmovju.  Mi je pa vzelo kar nekaj časa, pa še supergice sem si namočila :(. Ampak tempo mi drugače ni padal in v usta sem si potisnila prvo Enervitovo tabletko. Čisto prevelika je, polovico sem jo izpljunila. Vmes je padlo kar nekaj pripomb na kiklico, tudi takih pozitivnih. V resnici je bila tudi na preizkušnji in zdaj ko jo izboljšam, jo bo možno tudi naročiti. Tole je še ena slikca od navijača in blogerja. Hvala Marek!

 Do Mercatorja je šlo gladko, celo gel sem imela in ga tudi iztisnila, brez večjih težav. Bila sem še čisto O.K. Veselo sem mahala Zabojčkarjem, ki so mi prijazno poslali tudi nekaj fotografij. Človek bi rekel, da sem se zabavala.

Mahala sem tudi  Majchi in še komu,  ki sem ga prepoznala. Tu sem tudi pomislila, da morda to ni to, ker mi enostavno ni težko, pa nisem upala reskirati in držala tempo.  Na Ježici sem bojda zamudila domač čaj, pa mi v resnici sploh ne bi pasal, saj je bilo vodnih postaj miljon in prav na vsaki sem spila kak požirek (kar me je tudi stalo kake minute). Samo kaj, ko imam tako rada glavobol zaradi dehidracij in nisem hotela tvegati. Z vstopom na Dunajsko sem pričakovala  tisto klasično prerekanje v glavi. Na tej točki sem ugledala Manimejkerja pred seboj. Večini okoli mene je tempo padal in jasno mi je bilo, da bom Manimejkerja ujela, kajti tudi njemu je tempo padal. Vzela sem še pol tabletke in držala tempo.  Za čuda ni bilo nobenega kreganja same s seboj v stilu:" Kaj mi je tega treba?".  Ampak bolj v smislu: "A  pa res lahko  držim tempo?". Prehitela sem Manimejkerja in mislila sem, da se mi bo zalimal za rit. Ali pa še huje, skušal tekmovati in na koncu ga bom še s tal pobirala. Nič od tega se ni zgodilo! Pustil me je mimo neopaženo. Izpustila sem zadnjo vodo in nadaljevala na Slovensko cesto, kjer sem pospešila. Od nikjer še ni bilo gazel. Torej mi bo uspelo? Presenečena, da imam še toliko rezerve sem "odhitela" v cilj in na tabli je pisalo 2:05.**. Ustavila sem uro in ta je pokazal 1:59:12. Hmm, ampak vklopila sem jo kasneje, koliko? Glede na razmere (mraz) sem tekla še domov, ker me je zeblo in doma še ni bilo nikogar. Soseda me je spustila v hišo in minuto za tem so prišle Lumpe z babico.  Na gsm-ju pa me je že čakal rezultat 1:59:32!  Neprecenljivo. Rekla sem, da bom tekla pod dve uri, pa tudi če le za sekundo pa mi je uspelo celo za 28 sekund :).
 Dvojno zadovoljstvo, osebni rekord, eden izmed izpolnjenih letošnjih ciljev in stresla sem Manimejkerja.
Doma sem samo še zakuhala juho, se stuširala, namazala nogice s kremo, pojedla krožnik juhe in odhitela navijat za prave maratonce. Sem se pa premalo oblekla in sem se kr nazebla. Prvo znano sem ugledale že takoj na začetku in je bila res hitra. Drugi blogerki je bilo pomoje danes malce težje kot lani, ampak se je odlično držala. Potem sem dočakala še eno blogerko, ki mi je nakvačkala tako lepe grelčke in nazadnje še Miss Deha s katero sem odtekla še par 100 metrov do cilja in je izgledala še čisto sveža! Punce svaka čast, da ste se sposobne toliko organizirati, da ste si vzele toliko časa in odtekle toliko pripravljalnih km. Kajti to se vam je videlo. Tisti nenatrenirani so bili precej bogi. To, da vas vreme ni ustavilo mi je bilo že včeraj jasno in navsezadnje čestitke za rezultate, ki so zame vsi povrsti ODLIČNI.
HVALA  vsem navijačem in fotografom, ki so se v teh razmerah podali na ulice, brez vas Ljubljanski maraton ne bi bil to kar je in zares je prav poseben užitek, teči v svojem mestu.

13 komentarjev:

  1. Čestitke!
    Zdej je pa treba določit nove cilje, mogoče takšne za katere je treba več gelov :)

    Gel sponzor (neuradni)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja sej veš da me mikajo. Ampak zdej bom pa res delal tiste intervalne teke, enkrat greš z mano, da mi razložiš v praksi. Ker zdej bi šla prve rada še hitrej, pol pa šele dalj!

      Izbriši
  2. Bravo, pod dvema urama, bravo!!!
    Pa še v kiklci IN z nasmeškom; neprecenljivo :-)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Mojca spet me nisi pocukala :D. Grem stavit, da si se ti tudi smehljala!

      Izbriši
  3. Bravo, bravo! Prvi krog sva morali biti tam-tam. Me smo tekle mimo Kongresnega točno na 2:00.

    Tvoj navijaški krik, je bil pa točno ob pravem času in izredno poživljajoč!
    Hvala ti. Se vidimo naslednje leto. Mogoče bom takrat jaz navijala zate! :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Joj Anita men je slo skos na jok, ko sem navijala, res! Se takoj vživim v trplenje, ki v bistvu to ni. :)
      Tako da pomoje laži tečem kot navijam, ampak je treba tud kdaj obrnit! Sem vesela da sem te ujela in če ti je pa še pomagalo, pa toliko bolj!

      Izbriši
    2. He, he... verjetno vse vzdušje in celo velikost prireditve opaziš takole statično, ko opazuješ. Na progi vidiš samo tistih par pred tabo in za tabo. Cmok se je meni naredil šele tik pred ciljem ko sem zagledala ubogega Zokija ki potpežljivo cel dan stoji v cilju in svoje najdražje s torbo toplih oblačil. :)

      Izbriši
  4. wauuu caricaaaaa, čestitam tebi in vsem, ki tečete :)))
    lp, Ines

    OdgovoriIzbriši
  5. Ok; kiklica je res odlična; ta varianta glede lulancije je res zadetek v polno, ker sem skos pogledovala dece, ki so lahko šli za ograjo, v grmovje, jaz pa sem lahko jih samo opazovala in tiščala skupaj...bedno res.
    Ampak, da si šla nazaj in navijala za martonce, svaka čast! Jaz pa tebe nisem videla, kje si me pa opazila...?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaz grem vedno lulat, pa se kao za drevesa skrivam, sam letos ko je bilo pobeljeno, se je pa še tok bolj videlo.
      Ja jaz sem bla tista pri nadvozu železnice na Dunajski (na klancu) sem te pobodrila pa si sam odkimala. Sem bla pa ful zadekana (kapa + kapuca), ker me je valjda mrazil!

      Izbriši
  6. Super kiklca in čestitke za pretečen maraton. Ampak brez kiklce ne bi bilo pol tako zaniminovo☺ Jaz trenutno tečen samo v mislih, kdo ve, morda prihodje leto..

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja v glavi se začne :) in hvala za čestitke.

      Izbriši
  7. Noro! Kiklca je zakon :). Iskrene čestitke za pretečeni maraton! :D

    OdgovoriIzbriši

Veselim se tvojega komentarja!