Nekoč pred davnimi leti, mi je kolega (Ninja 2) obljubil, da ima on enega prijatelja (zdaj NINJA), ki naju bo peljal v skalo plezat. Kaj sem bila vesela, k' radio. Šli smo v Glinščico in lezli k' blazni, od tam smo se kar s pasovi na riti odpeljal še v Sisljan. Men sta štrik navrgla k vajencu, onadva vsak za več kot glavo višja od mene, sta pa skoraj praznih rok prepevala Carl Douglas - Kung Fu fighting. In od takrat smo Ninje.
Lansko leto je Ninja praznoval okroglo obletnico rojstva in ker fanta večkrat tekmujeta na adventure race-ih pod imenom Ninja team, sem jima celo naredila logo. Testno smo ga sprintali na jopico, ki smo jo podarili 30 letniku. V planu so bile še majčke, pa gate, pa.... svašta ...
Včeraj pa je praznoval Ninja 2 in zanj sem izdelala novo vrečko za magnezij. Tisto, ki jo bo najverjetneje danes vrgel v smeti, sem mu zašila pred več kot 10-imi leti in je narejena podobno kot tale moja na sliki.
Ja vem, rabim novo. :)
Takrat so bile vrečke zelo majhne, le toliko, da namočiš prstke notri.
Bolderji in z njimi bolderaši pa so prinesli tako velike vrečke, da lahko roke do komolcev namočiš v vreči.
No tale ni glih za komolce, bo pa Ninja 2 zagotovo stresal veliko magnezija na Stenci.
Letim na Stenco in predat darilo.
In kot bi Riba rekla, Multipraktik šiva za vas.
:)
OdgovoriIzbriši