Smrekce

Tele so čist sveže, za popestritev zimske garderobe. Čeprav priznam, razmišljam tudi o tisti ta veliki, ki bo najvrjetneje v loncu, sam da jo izberem! Če boste že pokukali na njihovo spletno stran, si za razvedrilo preberite še Pogosta vprašanja :D.

Kakšna bo pa vaša?

Sonce, ki te pogrešam

Tri vikende zapored praznovanja in vse več ali manj v tej megleni Ljubljani. Sej jo imam rada, sam kar je preveč, je pa preveč.
Na Steni so se menili,  da bi se šlo čez vikend plezat, nekam na Primorsko. Manimejker je nekaj mutil glede nekih obveznosti, pa sem dala zelo na kratko vedet, da jaz grem na sonce, pa če se vsi na trepalnice postavijo in da bom plezala. Ne bom ne postrešček, ne varuška, ne mama, ne animator, ...vstaviš lahko poljubno. Pa sej imam vse te vloge rada, samo včasih enostavno ne zmorem in hočem bit samo jaz, da nato spet zmorem, biti vse od naštetega. 
Pa sva štartala relativno pozno okoli 10h, še po današnjega fotografa  in via Črni Kal. Tam pa je bila ekipa že nabrana in kar lušno smo lezli. Sonce v skali je nenormalno toplo. Fotograf se je nasončil in načital. Jaz sem se nalezla, Manimejkerju pa tudi ni nič manjkalo.

Ob 16h, ko je sonce dol padlo je bila gostilna pod Slavnikom nabito polna,  smo pa zato naleteli na še enega znanca in se nato odpeljali v Kozino na kosilo in domov.
Trenutno pečem še pehtranko (Manimejker jutri praznuje), malo prej pa sem v banji prebrala Dylan Dog-a . Hvala Primzi za družbo, fotke in čtivo.
Pomoje je bila popolna nedelja, upam da tudi vaša! :)

U2 dan

Po dolgem času sem zjutraj sama sedla  v avto in se odpeljala dogodivščinam naproti. Prižgem radio in navijem muziko do konca.



Včasih se sprašujem kam je šla muzika? Sem jo res nehala poslušati ali me res nič več ne zanima? Pozabila sem, koliko dogodkov, čustev, ti lahko prikliče ena pesem v spomin. V avtu se potopim v muziko kot bi bila na žuru, koncertu, samo jaz in glasba, doma nikoli ni isto.
Kaj pa vi, kje in kaj poslušate?

Rimske boginje

Da ne boste mislili, da sem šivalni stroj čisto zanemarila :). Kar nekaj stvari je nastalo, pa sem pozabila poslikat in objavit.
Sem imela pa novo inspiracijo za šale, tiste ki grejejo. Kolegici je mama napletla čudovito lisičko, približno nekaj v tem stilu in ker jaz še nisem tako vešča pletenja in ker moji otroci ne marajo volne, sem se spomnila, da bi lahko kaj podobnega naredila iz termovelurja. Tako sta včeraj nastala dva šala v kompletu s kapami.

Medved za  dvoletnika in pisano bleščični komplet za njegovo sedemletno sestrico.

 Poleg tega, pa je bila rojstnodnevna zabava v rimskem stilu, kar je kot naročeno za moji boginji. :)

Evo takole so se, opa, smo se sladkali. A niso čudovite?

Za pasjeljubce

Če si želite nov čudovit povodec za vašega ljubljenčka, izdelan po vaših željah, ga lahko naročite tule.

Na Coca coli

:)
Ker se mi tako spi in ker sem kavo drastično zmanjšalala!
Imela sem v planu tak lušten vikend, 2x kino (Liffe) in v nedeljo družinsko praznovanje že preteklega rojstnega dneva 5 letnice in prihajajočega Manimejkerjevega. Pa sta mi vmes uleteli še dve zabavi. In od tu, ta zaspanost.
Tole sem si izbrala  na Liffu in  sem več kot zadovoljna z izbiro:


in drugi:


V prvem se sploh hitro najdem. Drugi pa je s področja, ki mi je zelo slabo znano in me je morda prav  zato pritegnil.
Kaj pa vi? Kaj si boste ali pa ste si že ogledali na letošnjem Liffu?

Poročilo s plavanja

Evo po dobrem mesecu plavanja je čas za  manjše poročilo.
Na plavanje hodim 1x tedensko, 1x pa na plezanje, vmes pa skušam kako urco teči, ko Lumpi plavata in po koncu šolskega leta bom bolj fit kot kdajkoli v življenju. Ne hecam se! Sam če bo vse po planu, ne bo časa za glavobole :). O.k. zdej pa resno.
Izbrala sem si klub, se prijavila, prišla na prvo uro (kjer sem se takoj začvekala z inštruktorjem- ta namreč uči tudi v otroški plavalni šoli... ) in hop v vodo.  Pred prvo uro se nisem počutila ravno olimpijsko (beri zdravo), vendar ker me je res firbec matral, kako je na plavanju, sem vseeno šla.
Na vhodu je bilo malce zmede, ni garderob, oziroma jih je premalo, enako je z omaricami. Ta pametni in izkušeni pridejo v kopalkah,  slečejo vrhnja oblačila, zbašejo oblačila v ruzak in ga vzamejo s seboj  na bazen.  Jaz amater,  se preoblačim in pol tlačim vse stvari (s čevlji) v pol premajhen ruzak! Pridemo na bazen, nas malo zaslišijo in razdelimo se po skupinah. Sama se dosodim v počasno linijo. Gre mi kar v redu in baje se opazi, da sem se plavanja že učila in tako presedlam v ta hitro linijo. Ura mine kot bi mignil. Na odhodu je spet malo zmede, tuši zasedeni, ruzaka nimaš kam dat, da ne bi bil moker, garderobe zasedene... Dojamem, da je najlažje obleči se, dati kapo na glavo, pa domov pod tuš.
Aja, pa ozke kavbojke na mokre noge je mission impossible! No in ker sem bila na pol bolna, bazen pa ravno ni domača kopel, sem drugi dan, kar uspešno zakuhala. Poleg tega, pa  me je tudi  muskelfiber ujel. Tako sem drugo uro prešpricala in prišla na tretjo. Četrta ali peta, pa je bila tista po maratonu, kjer sem se bolj utapljala kot plavala. Res hecno, ko so bile noge utrujene, sem kar tonila.
Danes  pridem z zagonom in glej ga hudiča, že  pri skoku v vodo mi potegne dol očala in vsa zmedena se skoraj zaletim v nasproti plavajočega in pod vodo se tako zmedem, da ne vem na kateri liniji moram plavat. S kapami in očali smo tako ali tako vsi isti in ne na eni in ne na drugi liniji ne prepoznam nobenega soplavalca. Trener pa se je tudi odmaknil od linije, tako da ne morem določit prave linije. Sploh pa na polovici bazena nimaš kej ugibat, maš, da plavaš, če ne te slej kot prej, kdo preplava. To je spet ena varianta avtoceste. Na liniji se plava po desni gor in levi nazaj. In vsi več ali manj rinemo v ograjo in gledamo dol in ne naprej, tako se hitro zaletiš v počasneža pred teboj ali pa dobiš kako floskulo od sosednega plavalca, če ne drugega, ti pa špricne vodo ravno takrat, ko ti pomoliš usta iz vode in hlastaš za zrakom. No in ker sem jaz sredi bazena zajela vodo in ne zraka, me kašlajočo dohitita dva soplavalca, pa še ta prvi iz druge strani, ki se že vrača in nastane kar mala zmeda. Vajo, ki smo jo dobili pa sploh ne vem, če znam opisat. Zame supertežka. Nekako plavaš kravelj noge,  roke in komolce za glavo in nato  se obrneš na hrbet po zrak,  nekajkrat  zabrcaš in spet nazaj na trebuh. Roke imaš vseskozi za glavo.  Pa sem mislila, da je superman težak! Uglavnem sem prosila za premik v počasnejšo skupino in ker je bila tam gužva sem šla še v počasnejšo. :) Tu je bila pa čist druga pesem. Prva v liniji in daleč nobenega zamenoj, ki bi me priganjal:))).

Najboljše od vsega, je bila pa pehtaranka in jogurt, kot regeneracijski obrok !:)