Starejša Lumpa mi zadnje čase omenja glasove v glavi. Glasove? Pri 6 letih? Morda so le misli? Ne spominjam se tega, da bi slišala misli pri 6 letih, pa sej tudi brala in pisala nisem kot ona. Sem pa imela velikokrat nočne more, kot jih ima ona;(.
Po popoldanskem nakupu sem si nadela superge in v dir na bližnji hrib:) Še vedno mi manjka motivacije. Tokrat za tek. Celo življenje mi primanjkuje motivacije za mnogo stvari. Šport je edina stvar , kjer mi jo navadno ne primanjkuje. V tem letu sem pretekla že 190 km. Pa se zadnje tri mesece ali pa še dlje med tekom pregovarjam znotraj sebe. Kot kak začetnik. Bi tekla ali bi hodila? Pa daj še malo! In ko enkrat zmaga "ZLO" ali bolje rečeno začnem hodit, je vsak naslednji poskus teka težji, ker vedno še lažje začnem hoditi;(. Mogoče mi manjka težav in problemov, da bi jih med tekom reševala. Nikakor ne padem notri. Tako kot sem včasih padla v test pri matematiki, ko izklopiš okolje in se vklopiš šele, ko oddaš izpolnjeno kontrolko! (Popoldanski nakup so bile prvošolske knjige:).)
Med tekom sem srečala kar nekaj nosečnic, tiste ta lušne z balončkom in z iskricami v očeh. Kako hitro čas beži. Sploh si ne prestavljam, da bi bila zopet noseča. Hkrati pa sem presrečna, da imam že dve lumpi. Nažalost nisem bila nosečnica z iskricami v očeh. Nenehno mi je bilo slabo. Pa tudi nosečnost me je nekako prehitela ali bolje rečeno, jo nisem planirala. Vendar, ko se vzrem nazaj, je bila idealno naplanirana iz katerekoli strani je že bila.
Hočeš nočeš vsi živimo v istem svetu, znotraj nekih kalupov in pričakovanj, vendar ta ne ustezajo vsem. Večinoma smo obremenjeni z vzorcom družbe in pričakovanji okolja in osebno razočarani, kadar teh ne dosežemo. Bolje bi bilo, tako za nas kot za družbo, če bi se kot posamezniki obrnili navznoter, na svoja pričakovanja in lastne ambicije in z izpolnitvami le teh polnili sami sebe.
Torej da ne kolovratim: Moj otrok gre v šolo in ona se tega veseli. Upam, da se meni uspe skobacati iz svoje šole in se veseliti njene!
Uf, kolko tem si načela ... Ja, res si človek marsikaj predstavlja, ko odrašča, potem se pa vse drugače obrne. Ampak tako je življenje, hehe.
OdgovoriIzbrišiZa tečt nimaš motivacije, ker nimaš par kilogramov odveč in ker te že dolgo ni nihče vprašal, če si spet noseča (kot pred kratkim nekdo mene ... grrrr).
In knjige ste že kupili, krasno. Midve z Manco bova ta teden. Torbico pa že imamo.
Preživite lep, nasmejan dan.
Sandra to z 13 temami je tipično za mojo melanholijo;). Zato navadno tega sploh ne objavljam.
OdgovoriIzbrišiImam eno oblekco, ki mi je drugače zelo ljuba, rezana direkt pod prsmi in me naredi nosečo. Zato jo nosim samo doma:)
Če se je pa tebi mal napihnil trebušček ob toskanskih dobrotah pa nič hudega!
Ja knjigice sva kupili kar v Mercator - DZS so mel neke popuste, pa še pike sem imela za pokoristit:)