No, zdaj sem pa končno brez izgovorov.
Glede na to, da je bil moj prvi opravek danes na Šlajmerjevi ulici 2, kjer medicinske sestre res ne slovijo po prijaznosti, sem praktično dve hiše nižje doživela pravi šok.
Vsi, brez izjeme, so bili izredno prijazni. Moja neorientacija med prostori jim je dala jasno vedeti, da sem novinka in so me praktično vodili od sobe do sobe. Ker sem bila tešča, so me prve še napojili, nato pa so me namestili v udoben stol in mi vzeli 400 ml krvi. Za konec pa še enkrat v jedilnico na sendvič in na kavico.
Tako sem postala krvodajalka. Zakaj ne bi postal tudi ti? klik
Bravo! Jaz sem tudi zelo pogumno šla dat kri, ker se mi zdi to zelo lepa gesta, pa moj tedanji fant je to počel že vrsto let in moja mama pravtako ... Ampak hladen tuš. Sredi jemanja 400 ml krvi sem se začela sesedati sama vase in bi omedlela, če me ne bi sestra v trenutku pogruntala in obrnila stol na glavo. Tako si zdaj ne upam več.
OdgovoriIzbrišiJa pred mano so bili študentje medicine, pa so eno tud na glavo obrnil. Sam pravijo, da če gre kaj narobe gre prvič. Ma če bo vse o.k grem po septembrskih tekih spet.
OdgovoriIzbriši