Tekaška filozofiranja

Veliko novega, pa bolj malo za objavit. Pa to ne pomeni, da samo notri ždim, le dnevi se krajšajo in mi še hitreje tečejo. Manjka mi pustolovščin, tistih zabavnih.
Zagotovo pridejo, večina časa pa je kljub temu usmerjena k šivanju in tekaškim pripravam. Kljub temu da mi crkuje telefon (pa sej je kar dolgo zdržal), vedno znova preverjam katero novo tekaško uro bi imela in se mi sploh ne da ukvarjat z nakupom novega telefona. Telefon me zanima le kadar se da povezat z merilnikom srčnih utripov...  No pa sej bistvo bojda ni v opremi, ampak v glavi.
Bomo videli.

Med teki po PST ju sem razmišljala o vodi. Sama namreč nikoli ne nosim s seboj na trening nobene opreme, razen ključev in ure. Poleti grem vedno čez Rožnik kjer se tudi napojim, ob drugih letnih časih pa navadno niti ne občutim žeje. Vendar, ko se teki podaljšajo temu niti ni več tako. No seveda sem zdržala brez vode, ampak če bi bila pa kaka pipica na poti, bi si pa z veseljem omočila usta.

Manimejker je imel to leto hude priprave, tekel je v New York-u in Portlandu, pa iz centra Ljubljane v Podgorico :). O razdaljah raje ne-bi, sliši se pa dobro. Mi je bilo pa zanimivo, ko je iz Portlanda prinesel zloženko, kjer so v hotelu ponujali različne tekaške proge, speljane skozi parke in naravo v različnih dolžinah. Super! Sej vem da je v današnji dobi možno s pomočjo gps-a vse to izvest  v lastni režiji, ampak jaz bi se z velikim veseljem podala na kako lokalno tekaško progo.
Tudi Ljubljana bi lahko ponudila kaj podobnega. PST v kombinaciji s Tivolijem, Mostecem, Golovcem..., mislim, da je Urban Praprotnik že razmišljal o nečem podobnem. V smislu, da bi turistom predstavili prijazne tekaške poti.
 Ampak nekaj se mi zdi še bolj pomembno, še nekaj kar bi doprineslo tako tujim turistom tekačem, kot tudi ostalim stalnim obiskovalcem teh tekaških, sprehajalnih poti. Vsaj dve, tri pipe s pitno vodo. Sej ne, da bi jo zdaj postavljali na vrhu Golovca, ampak nekje na PST-ju, kjer je v bližini že vodovod, npr. Murgle, Jarše...  Meni se zdi ideja izvedljiva in ne prevelik finančni zalogaj, čeprav dandanes je vse, prevelik finančni zalogaj.

Sem pa danes odtekla še svojih najhitrejših 12 in še malo km, na povsem  domačem terenu. Le gel mi je delal malce težav (pa Manimejker, ki me je neuspešno :) prehiteval),  upam da bo drug teden bolje. 

Ljubljana teče

Včeraj sem imela en daljši tek, naj bi bil tempo tek.

Težko je sestavit daljši tek, brez  semaforjev in drugih podobnih motečih elementov. Če pa tekaš po Rožniku, so pa vzponi, sicer mali, vendar težko držiš en in isti tempo. Vsaj mene klanci precej bremzajo. Tekla sem začetek Jesenkovi poti, pa mimo skakalnic do Mosteca.

 Tu sem ujela tri fante in nekaj metrov tekla z njimi. Ko pa so se začeli pogovarjati o sobotnem teku na Šmarno goro, sem v trenutku stopila na bremzo. Takrat sem tudi opazila, da imajo vsi tiste kratke tekaške hlače in da najbrž niso glih joggerji, vglavnem PREHITRI. Nadaljevala sem do Koseškega bajerja in potem na PST. Kle pa ŠOK.
Že v Tivoliju in na Rožniku je bilo veliko skupin tekačev, ampak PST je bil preplavljen z njimi. Tudi če sem bila mogoče že malo utrujena, si niti pomisliti nisem upala, da bi upočasnila tek, kaj šele prenehala. Pomoje,  sem srečala vsega 5 ljudi, ki niso tekli. Od tega sta bile dve visoko noseči in drugi trije ostareli sprehajalci psov. Tako da gužva bo in jaz bom tam.
Kako gre pa vam?

Jesen

Včeraj sem jo iskala. Lahko jo voham. Vidim pa ne. Vsaj tiste pisane še ni.

Stanovanje

Zopet je na voljo (zdajšni najemniki so kupili svojega).
Najemnina je 650€ in stoški so okoli 150€.

 
Slikice in ostali podatki pa tukaj.

Oddajamo stanovanje

Evo še eno vprašanje za poznavalce ali pa zgolj mnenje.

Najprej nekaj podatkov:

Stanovanje je locirano v Spodnji Šiški zraven tovarne Union v neposredni bližini Tivolija in 10 minut hoda do centra. Je v 1. nadstropju 4 nadstropne stavbe. Velikost je slabih 60m2. Stanovanje je bilo popolnoma obnovljeno 2003, zdaj pa je sveže prepleskano in nanovo prelakiran parket. Ostalo pa si oglejte na fotografijah.

Vhod in hodnik

Kuhinja in dnevna

Mala soba

Spalnica 

Kopalnica 

Tloris

 Zdaj pa vprašanje.
Koliko se vam zdi realna najemnina za takole stanovanje. Z realno, mislim najemnino, ki jo plača najemnik in ne tisto ki se oglašuje. Oprema na fotografijah ostane notri z vsemi stroji.
Aja, pa Landlord je prijazen, in gospa Landlordica je lastnoročno spucala stanovanje ;).

Dan za v gore

jaz pa doma za štedilnikom.

Kape ni več

Žal jo je lumpa zatlačil v žep in jo izgubila nekje v Tivoliju.

Upam da najditelju pristoji, kot je moji lumpi in da mu bo dobro služila.

Tivoli

Regratova lučka, padalci in eno prečudovito drevo.

Mislim, da sem mestna

Zopet sem dobila inspiracijo pri Sandri. Ta isti dan smo se potepali po Tivoliju, ne da bi se srečali. Tako sem se odločila, da priznam, da sem bolj mestna. Čeprav sem doma s predmestja.

Super mi je, da je Tivoli na poti domov iz vrtca. Včasih gremo malo na igrišče, drugič si ogledamo razstavo fotografij, gremo do Tivolskega gradu na sladoled, hranimo veverice, se učimo ptice, rolamo, kolesarimo do živalskega vrta, se sankamo, delamo sneženega moža ali pa hranimo ježa z banano.



Spominjam se, kako sem se neke zime, s takratnim fantom, podala na Rožnik in se mi je zdelo, kar nekaj. Navajena seveda Šmarnogorske vzpetine. Kdo bi si mislil, da bo kasneje prav ta destinacija, postala ene mojih najljubših.
Kasneje, ko sem se preselila na lokacijo, kjer sem sedaj, sem sprva tožila, da tu ne morem teči. Neprestano neki vzponi in spusti. In tako tudi nisem tekla.
Prvo porodniško sem preživela na destinaciji med Ljubljansko tržnico in Tivolijem. Uživala sem v hladu kostanjev. Drugo porodniško pa me je N. (prav tako na porodniški) zvabila na Rožnik. Takrat se je začelo. Celo zimo smo se martinčkale na Rožniku, z vozički seveda. Super je bilo. Po porodniški pa sem začela tudi tekati po Rožniku. Ugotovila sem, da mi raznolikost terena strašansko ugaja. Tudi Lumpi gresta zelo radi na flancate.
No, danes mi je bil malce manj ljub. Saj sem v jutranjih urah kar precej sopihala v klance. Mislim, da me je dobrodelnost precej načela in bojim se, da bom na teku med šibkejšimi. Ajaja!

Res rada, živim tako blizu mesta. Rada se prevažam s kolesom. Rada hodim peš. Ne maram vožnje z avtomobilom. Rada imam mestno tržnico. Rada imam jutra v mestu. Še bolj pa večere. In neverjetno so tiha jutra med vikendi. Tako tiha, da se otroci vedno, ampak res vedno, prej zbude.
Torej mislim, da sem mestna. Tako kot babi Justi :)