Ni vse tko, kot se sliši

Prejšnja objava ni bila prav napisana, vsaj brala se ni tako. Mogoče, ker sem šparala jezik in nisem napisala vseh dejstev, pa se mi pol ni dal niti popravljat, še manj pa brisat.
Ampak tako je to. No in da ne bi kdo prišel na napačno idejo. Smiljan Mori še deluje. Po pravici niti ne vem kdo je. Le kadar veje iz mene optimizem me Jeklenka zeza, če sem pod njegovim vplivom. Ko smo že pri branju, trenutno berem samo čudno literaturo : Maraton od A do Ž, Otroci so iz nebes, Kako krotiti Mulčke, Abramovič... Nič obetajočega.
Sem pa iz police potegnila skripto Navtika. Brez skrbi, ne  grem na izpit.  Mislim grem, sam ne na navtičnega (dragi moj Manimejker:)). Grem pa,  po 10 letih jadrat.
Leta 2000 sem se vpisala v JKL in tam spoznala veselo druščino. Gobci smo se poimenovali. Mislim, da delno zato, ker smo od vseh daleč največ govorili.  Zdaj  po 11 letih, smo se namenili opravit skupno 4 dnevno jadranje. Zame, je to tudi prvi samostojen večdnevni odhod od doma :). Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Pravzaprav si želim vsega po malem. Predvsem pa tiste tišine na premcu in vetra v laseh.
Še dobro, da mi je gospod Asics namenil malce več počitka v naslednjem tednu, da mi ne bo treba sam tekat po otokih in bom  lahko uživala v vonju jeseni in morja. Kaj češ lepšega!