Vendar pa ima vsaka stvar svoj čar. Tako sva se z Manimejkerjem v miru odpravila iz Ljubljane, na sprehod po Zagrebških ulicah in na kosilo. Tokrat nama kosilo ni nudilo posebnih kulinaričnih užitkov kot prejšnikrat. Opravila sva še manjši nakup in nazaj proti Areni Zagreb. Imela sva še malo časa, zato sva pokukala še v Areno Center. Res ogromen nakupovalni center in res veliko ljudi. Komaj sva našla kavarno s prostimi mesti. Vsi so nakupovali in nisem se mogla upreti (babji firbec) in zavila v GAP. Nisem si mislila da je Gap v Zagrebu. Na mojo žalost in na M. srečo, pa nisem našla nič navdušujočega, pa še preračunavati se mi ni dalo :-). Spila sva kavo in malo zamudila predstavo. V torbici sem imela namreč fotoaparat, ki pa seveda ni bil dovoljen . Ni mi jasno, kako da fotoaparat ni dovoljen, če ima vsak telefon že fotoaparat. Nisem nameravala fotografirati predstave. Mislila sem, da bom uspela kaj fotografirati v mestu in od tu fotoaparat v torbici.
Sedeže sva nato v temi našla, ne čisto najine, pa naju kljub temu niso nagnali :-).
Artisti so bili po pričakovanjih fenomenalni. Mene je navdušila točka akrobatk na trapezu. Prvo kar sem pomislila, dve babi, pa da se spričkata pred predstavo. Hmmm... Koliko medsebojnega zaupanje je potrebno za kaj takega. Na splošno sem mnenja, da pri vseh teh akrobacijah kjer lovijo en drugega, vlada neko brezpogojno zaupanje. Hudo!
Manimejkerja, pa je najbolj navdušila točka tap- danca z boleadori. Boleadora naj bi bilo nekdaj neko primitivno orožje Indijancev, Eskimov in Kitajcev. Tu pa so z njimi odplesali neke vrste " tap dance". Midva sva sicer videla par, ki sta ples kombinirala še z bobni, poleg boleador, vendar sem na netu našla le tale posnetek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Veselim se tvojega komentarja!