Ma kaj šele bo! Včeraj sem praktično obležala ob 21h, kar ni tako navadno zame. Da bi stanovanjsko vročino reševala s prepihom je praktično nemogoče, ker UNION spušča tako nemogoče vonjave, da je bolje bit zaprt v savni, kot na prepihu kvasovkega vetriča.
Pred kratkim sem gledala film Parfum, posnet po istoimenskem romanu in od takrat pogosto mislim na glavnega junaka in na moj voh. Veliko lažje bi bilo, če bi bil malo manj izostren. Za spremembo je tam junak neizmerno užival v novih vonjavah, predvsem lepih deklet;), mene pa bolj kot ne, spravljajo ob živce ali pa še huje. Povzročajo mi, migrenske glavobole.
Ko sem že ravno pri knjigah, in ker nimam nobene pametnejše teme za objavo, berem Dalijev dnevnik. Nisem prebrala še nobene njegove biografije, torej vem o njemu bore malo, trenutno pa sem nekje na polovici knjige. Vendar kljub tem dejstvom, se ne strinjam z njegovo izjavo: "Edina razlika med mano in norcem je, da jaz nisem nor.". Potem kar je zapisano v dnevniku, bi se lahko reklo, da je bil vsaj malce nor. Vse skozi tudi prezira povprečnost in samega sebe imenuje za genija. Povdarja, da je on Dali, v stilu "Denny Crane". Gala, pa je tako ali drugače napol nebeška. Torej, dokaj zabavno.
Če ima kdo kako zabavno knjigo v mislih, za poletno branje, se priporočam. Medtem ko jaz čakam in čakam...
Salvador Dali
The Persistence of Memory (1931)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Veselim se tvojega komentarja!