črni torek...

Vse mi gre na robe. Vsak dan je hujši. Začelo se je v ponedeljek, ko je ena vstala z takim učkom, kot bi jo pičla čebela, ta druga pa tok zašmrkana, da dober, da je sploh dihala. Pol pa ni bilo kruha, mleko se je skisalo, avto spet ni vžgal, halooo...
Da ne govorim o tem, kolk me čas baše, da se je ta druga polovica spravila laufat v mojem terminu in da itak nima časa, da bi me kje zamenjal.
Zvonec!
Paket zame! Wow! Panti za računalnik!:)
Noro! Evo tale del sem dobila:



In ko sta se punce končno malo zaigrale, sem izrabila minute za pre-montažo.
In voila:



Peter brez podpore:)))

Pa je dan lepši!!!

Impresionisti

So me impresionirali. Res, lepa razstava. Sem si jih pa privoščila kar sama, v miru, brez Raglje in brez neumornega Kaskaderja. Priporočam!
Všeč mi je macesen. Poleg velikih platen Groharja in Sternena ter slikovitih in mnogoštevilnih Jakopičevih Križank, me je pritegnila zelena barva Matije Jame, v motivu iz Laxenburga (sej vem, tukaj zgleda rumena, kar sem pričakovala tudi v galeriji).



Pa še ena zelena, Otroci v travi, od Ivane Kobilce.



Če ne verjamete, da sta sliki zeleni, pol pa pot pod noge in v galerijo.

3.dm tek

Tek je bil Oranžen. Tekla sem hmmmm... Bolj slabo.
Bilo nas je rekordno število, govorili so neko številko nad 2000, ampak glede na rezultate nas je bilo okoli 1900 bab. Pa ni scal! Smo celo razjasnile nebo, tako da so bili vremenski pogoji idealni. Proga pa je bila enaka kot lani, lušna.
Pred startom so opozorili, naj se počasnejše tekačice umaknejo na desno in s tem dajo prednost hitrejšim. Ženske so prišle na tek za zabavo, sam zame je pač zabava tekanje, pa čeprav v klanec navzgor. Starala sem dve minuti in pol kasneje in cel klanec navzgor tekla po grabnu, ker se dame niso hotele umikat. Recimo, da se pač niti ne spomniš, da bi se umaknil, sam da pa kljub moledovanju, vpitju in prigovarjanju vztrajaš, pol se pa še neki šopiriš je pa tko Slovenceljsko kokošje (izraz sem si sposodila od Svetlane Makarovič in ga spotencirala) in po vrhu še nešportno. Res, to se lahko zgodi sam na ženskem (kokošjem) teku. Tako da sem bila kar malo razočarana. Pa sej vem, tud sama sem predstavnica ženskega spola, sam včasih mi je pa kar nerodno, da sem, resnično.
Glede same organizacije, osebno nisem imela nekih težav. Le to, da so mi dobrodelni teki ljubši, od vrečke z kozmetiko. Vendar, ker je bil 2.dm tek moj prvi uradni tek, so nostalgična čustva zmagala. Sem pa slišala, da je bila velika gneča za dvig štartnih številk na dan tekmovanja, in da jim je zmanjkalo čipov(le kako če so pričakovali 3000 udeleženk), pa majic za otroke ter podobno. Mislim tudi, da bi se lahko potrudil z dvema ločenima startoma, ker je bila gneča na startu res prevelika.
Do naslednjega teka...

Vročina

Prve jo je imela ta starejša, pol sonce, pol ta mala in ne nazadnje še jaz. Groza!
Kadar je vročina le vremenska, se popoldne zatečemo v živalski vrt, ker je v Tivoliju in pri nas doma za popi... vroče. In tako je bilo tudi v četrtek. Ko smo se vrnile domov je mene oblila neka grozna slabost in šibkost, pa sem si mislila, pač ne prenašam dobro visokih temperatur. Začne mi piskat v ušesih in takrat hitim odpreti tuš in se usedem pod njega. Pa sej, resnično, sem samo enkrat skupi zlezla, samo strah je večen;). Vsa koža me je bolela, tako kot, da bi me opeklo sonce, vendar je bilo to ne mogoče, saj sem bila pokrita, pa še v senci smo bile. Sama sebi sem postajal sumljiva, slabo mi je bilo, koža me je bolela poleg tega mi je bilo hladno, kljub vročini v stanovanju. Odpravila sem se v posteljo in se seveda čez dobri dve uri, zbudila z mrzlico, torej z vročino. O, kako, bedno je bit bolan! No, pa da sem se lahko še bolj sama sebi smilila, me je v petek "usekala" še migrena. Beden vikend. Še dobro da sta šli mali na počitnice iz petka na soboto, je vsaj, kdo užival.
Kljub vsemu, smo se v nedeljo zjutraj odločili za izlet. Jaz sem predlagala Gorenjsko, vendar glede na vremensko napoved nisem bila sigurna. Juno bi šla pa na morje, sam ker na Zakintos in Karpathos ne morš sam pogledat, pejmo na tisto morje k gremo z avtom. In smo šli v Ankaran na Debeli Rtič in je blo ful lušen. Le da smo bili premalo organizirani. Imeli smo le prigrizke in sadje, in ne pašte kot Italijani. Zato smo bili lačni in odšli v gostilno, kjer je bila hrana o.k. postrežba pa katastrofalna. Drugič, bom jaz tud pašto sabo nesla!!!
Ta vikend, pa sigurno ne gremo na morje, je polno nekih dogodkov, beri praznovanj rojstnih dnevov. Če pa bo slučajno kaka ura frej je pa v Tivoliju LUNIN FESTIVAL. Zelo priporočam!!!
Aja, pa v soboto bo Tivoli spet roza ali pač kake druge ženske barve.