Odločitev je padla

Od kar je tako toplo, fantaziram kako bi blo fajn če bi se mal premigala, pa mi je vse do danes uspelo najti izgovor.
Pred nekaj dnevi mi je v mailbox priletelo vabilo Timinga Ljubljana za 52. pohod in seveda tudi teka trojk. Lansko leto sem zamudila prijavo, pa še trojke nisem našla, tako da letos pa res. Pač rabim nek cilj, ker je motivacija in disciplina precej boljša. Za trojko sem si izbrala kar družinska člana in to nasprotnega spola, katerima bo trening dobrodošel tudi pri oblikovanju postave;).
No in ko sem se danes končno odločila, oblekla tekaške hlače, izkopala superge iz naftelina, poiskala uro, je zopet nastal problem. Ura je crknila. Brez ure pa res ne bo šlo. Včasih sem uro nosila noč in dan, dokler se mi ni na zapestju pojavila poškodba in me je nošnja ure posledično ovirala, pa sem se navadila gledat na mobitel. Ampak teka brez ure si pa res ne predstavljam. Vsaj približno moram vedeti, po koliko časa nastopi prva kriza, koliko časa rabim do določenega razpotja, saj tako tudi približno lahko ocenim formo. No pa konc kompliciranja; ura ni oživela, mobitel je prevelik, punce pa še premajhne, da bi mi posodile svojo uro, ki jo seveda še nimata, iPoda nimam, voljo pa še imam. Grem.
Blo je prav fino, čeprav sem dihala kot slon, pretekla polovično pot, na kriznih delih sem bila počasnejša od sobotnih sprehajalcev, ampak zdej je pa fajn, led je prebit.