Miklavž

Za začetek dva reciklirana izdelka. Tale je namreč po dveh letih razpadla in končno sem naredila novi dve. Ne zloži se ravno na malo gre pa veliko stvari v njo in je res veliko v uporabi. Nimata pa nobene veze z prihajajočimi možmi. :)

Je pa 1. dobri mož (Miklavž) naročil podobne kiklice za male ritke pri meni, da bodo punce lepe in njihove ritke na toplem. Kiklice so namreč iz flisa in podložene z viskozo. Super za čez pajkice ali žabice. Tale je za 3 letnico.

Teli dve pa za enoletni ritki. :) Miklavževe pa še nastajajo!

Tole pa so že pred časom narejene dekice za novorojenčke. Bojda kar uporabno darilo. So pa kombinacija bombaža in flisa + bombažna kapica.

Spet vikend

Teden zbeži kot bi mignil, vikend pa tudi ne čaka. Praznovanja se kar vrstijo. Tokrat sta bila dva na isti dan in oba precej zabavna. Prvega sem žal izpustila, zaradi priprav na drugega. Ta je bil v znamenju Harryja Potterja.
Hedwig smo si sposodili od nečaka. Slatan je končno dobil svoje ogrinjalo. Hermiona je dobila svojo različico Džuno in jaz sem postala oboževalka Slatana Sharmerja ali gospa Weasley.

Zabava je bila super-truper pravljično organizirana na sami Bradavičarki, če verjamete.

 Prve so otroci preizkusili klobuk izbruh. Tole je sicer Hedwig, ki se ni dala motiti, da klobuk ni za sove :).

Nato so imeli učne ure letenja.

Z gospo Ochrowt so presajali Mandragore.

 Hagrid je pravil zgodbe o zmajih. Najdaljšo učno uro pa je imel Raws in sicer o čudežnih napojih.

 Torte so bile prav tako v znamenju teme. Čudovita sova, zlati zviz in čarovniški cake-popsi :)

Hedwig se baše s klobuki.

Da pa ne boste mislili, da hodim samo po rojstnih dnevih sem se prijavila na spomladansko polovičko na Dunaju, da bom imela motivacijo za zimsko tekanje. Res je, da se zgodaj stemni in da po temi ni najbolj prijetno tekati sam. Zato sem toliko bolj vesela, da obstajajo dekleta s podobnimi željami. Miss Deha se mi je ta teden pridružila na popoldanskem teku po Rožniku in v zadnjem trenutku se nama je pridružila še tekačica z lučko (midve sva jo pozabile). In prav lušno je bilo.
 V petek sem bila kar pošteno utrujena, saj se je naš inštruktor plezanja odločil, da nam bo okrepil stabilizatorje (celotne trebušne mišice), bojda je to pot do napredka.  Mogoče bom imela pa na stara leta raven trebušček :))). Vaje  res niso od muh in po pravici, sem upala, da bo Jeklenka odpovedal petkov "Čvek tek". Malo pred 20h pa je pozvonila in bila že dobro ogreta, saj je pritekla iz Rakovnika do centra. Obula sem superge, vzela lučko in stekli sva v temo. Tekli sva okoli Rožnika in edino kar se spomnim je, da je bilo na kolesarski stezi na Večni poti tema, z veliko začetnico. Kilometri so tekli in sploh nisva uspeli vsega prečvekat. Domov sem se vrnila z bistveno več energije, kot sem jo imela pred tekom. Tako da upam, da nadaljujemo v tem tempu, ker zima bo še dolga. :)

The Day After

Strategij je bilo veliko. Moj gel sponzor (neuradni ) mi je celo izračunal, da lahko tečem 1:55 pa če malo zafrknem sem še vedno pod 2 uri. Ja sam kaj, ko nisem navajena tiščat. Ko se pogovarjam s fanti (izjema je Manimejker) je tako, da tečejo že z užitkom na treningih,  sam na tekmi pa ni duha in ne sluha o užitku, ampak je treba tišat.
Del strategije je bil tudi, da na četrtkovem plezalnem treningu ne pretiravamo z vajami (prejšnji teden sem bila še v nedeljo vsa muskelfibrasta) in da tečem konstantni tempo, nekje 5,5 minute na kilometer in sem noter pod dve uri.
V četrtek sem že letela po številke in si ogledovala zimske tekaške hlače. A na sejmu ni bilo prave ponudbe. Zato sem v petek zavila še v Intersport in cincala med takimi z vetrno zaščito in pajkicami ki so le malo kosmatene. Mene navadno zebe v stegna. Po priporočilu sponzorja (neuradnega) :). sem vzela udobnejše kosmatene. Nikakor nisem verjela, da bo snežilo. Na otroških tekih je bilo prav lušno, no preden so tekli tisti od 5. razreda dalje. Ker njih je pa zalilo, popolnoma!
Popoldne sem si zašila še bleščičasto krilce. V planu je bila kar nekaj časa, pa ni bilo prave motivacije.

Zjutraj, ko sem se zbudila in ugledala snežinke in bele strehe, je bilo najverjetneje prvič v življenju, da se nisem razveselila prvega snega. Takoj zatem priteče Lumpa iz svoje sobe in vriska: "SNEG!"
Snežinke so močno naletavale, skupili so jih tisti na 10km. Za nas je na srečo pojenjalo. Tako sva se z Manimejkerjem zjutraj našemila, dodala še vrečke in odšla proti startu. Na štartu sem tekla ogrevalne kroge z vsemi tekači v coni in klepetala s sotekačico. Štartali smo 5 minut kasneje in prvič sem se zmedla in kasneje pritisnila na urico kot je bil sam štart. The Stroj ti da poleta, vendar sem ga uspešno zadrževala. Pred Filofaksom  so bile prave tri navijačice z muziko in koreografijo in  v tem trenutku sem vedela, da se mi obeta spet en lep tek. Navijačev je bilo ogromno in glede na zimske razmere so bili poskočni in glasni. Vrečka me je prijetno ogrela in hitro sem se jo znebila. V Rožni pa sem odvrgla tudi softshell (poznanemu navijaču). Problem je bil, da me je zopet tiščalo lulat. To je klasika, ne glede kolikokrat grem pred tekom, vedno me tišči na štartu in po prvi vodi sem zavila v grmovje. Aja, nove hlače imajo žepek za gel, tako je ta tokrat ostal na mestu. Krilce pa se je super obneslo, saj je zakrilo mojo zadnjo plat med slačenjem in oblačenjem v grmovju.  Mi je pa vzelo kar nekaj časa, pa še supergice sem si namočila :(. Ampak tempo mi drugače ni padal in v usta sem si potisnila prvo Enervitovo tabletko. Čisto prevelika je, polovico sem jo izpljunila. Vmes je padlo kar nekaj pripomb na kiklico, tudi takih pozitivnih. V resnici je bila tudi na preizkušnji in zdaj ko jo izboljšam, jo bo možno tudi naročiti. Tole je še ena slikca od navijača in blogerja. Hvala Marek!

 Do Mercatorja je šlo gladko, celo gel sem imela in ga tudi iztisnila, brez večjih težav. Bila sem še čisto O.K. Veselo sem mahala Zabojčkarjem, ki so mi prijazno poslali tudi nekaj fotografij. Človek bi rekel, da sem se zabavala.

Mahala sem tudi  Majchi in še komu,  ki sem ga prepoznala. Tu sem tudi pomislila, da morda to ni to, ker mi enostavno ni težko, pa nisem upala reskirati in držala tempo.  Na Ježici sem bojda zamudila domač čaj, pa mi v resnici sploh ne bi pasal, saj je bilo vodnih postaj miljon in prav na vsaki sem spila kak požirek (kar me je tudi stalo kake minute). Samo kaj, ko imam tako rada glavobol zaradi dehidracij in nisem hotela tvegati. Z vstopom na Dunajsko sem pričakovala  tisto klasično prerekanje v glavi. Na tej točki sem ugledala Manimejkerja pred seboj. Večini okoli mene je tempo padal in jasno mi je bilo, da bom Manimejkerja ujela, kajti tudi njemu je tempo padal. Vzela sem še pol tabletke in držala tempo.  Za čuda ni bilo nobenega kreganja same s seboj v stilu:" Kaj mi je tega treba?".  Ampak bolj v smislu: "A  pa res lahko  držim tempo?". Prehitela sem Manimejkerja in mislila sem, da se mi bo zalimal za rit. Ali pa še huje, skušal tekmovati in na koncu ga bom še s tal pobirala. Nič od tega se ni zgodilo! Pustil me je mimo neopaženo. Izpustila sem zadnjo vodo in nadaljevala na Slovensko cesto, kjer sem pospešila. Od nikjer še ni bilo gazel. Torej mi bo uspelo? Presenečena, da imam še toliko rezerve sem "odhitela" v cilj in na tabli je pisalo 2:05.**. Ustavila sem uro in ta je pokazal 1:59:12. Hmm, ampak vklopila sem jo kasneje, koliko? Glede na razmere (mraz) sem tekla še domov, ker me je zeblo in doma še ni bilo nikogar. Soseda me je spustila v hišo in minuto za tem so prišle Lumpe z babico.  Na gsm-ju pa me je že čakal rezultat 1:59:32!  Neprecenljivo. Rekla sem, da bom tekla pod dve uri, pa tudi če le za sekundo pa mi je uspelo celo za 28 sekund :).
 Dvojno zadovoljstvo, osebni rekord, eden izmed izpolnjenih letošnjih ciljev in stresla sem Manimejkerja.
Doma sem samo še zakuhala juho, se stuširala, namazala nogice s kremo, pojedla krožnik juhe in odhitela navijat za prave maratonce. Sem se pa premalo oblekla in sem se kr nazebla. Prvo znano sem ugledale že takoj na začetku in je bila res hitra. Drugi blogerki je bilo pomoje danes malce težje kot lani, ampak se je odlično držala. Potem sem dočakala še eno blogerko, ki mi je nakvačkala tako lepe grelčke in nazadnje še Miss Deha s katero sem odtekla še par 100 metrov do cilja in je izgledala še čisto sveža! Punce svaka čast, da ste se sposobne toliko organizirati, da ste si vzele toliko časa in odtekle toliko pripravljalnih km. Kajti to se vam je videlo. Tisti nenatrenirani so bili precej bogi. To, da vas vreme ni ustavilo mi je bilo že včeraj jasno in navsezadnje čestitke za rezultate, ki so zame vsi povrsti ODLIČNI.
HVALA  vsem navijačem in fotografom, ki so se v teh razmerah podali na ulice, brez vas Ljubljanski maraton ne bi bil to kar je in zares je prav poseben užitek, teči v svojem mestu.

Malo mešano

Končno sem se spravila k jutranjemu teku in sploh ni švoh. Občutki po teku so krasni, tista lakota za kosilo ob 11h me malo moti, pa jo s kakšni sokom uspešno zatrem, še za kako urico.  Sem pa še počasna. Plan je, da postanem hitrejša. :)
Med poletjem sem se lotila kar nekaj "hišnih" projektov in če bo vreme držalo, mi jih uspe realizirati še pred zimo in seveda pokažem.
Ker pa se poletje izteka, sem se lotila šivanja bombažnih kapic.

Dekliške:

 Pa fantovske:

Podobna bombažna dekica, bo zagotovo še nastala.

In hlačke mahadračke bo treba narediti,  še v kaki debelejši varianti.

Prijetno nadaljevanje tedna vam želim.

Teden brez

otrok je minil kot bi mignil. Kot vedno sem mislila, da bom opravila veliko več, kot dejansko sem. Pa tudi to je nekaj. Enkrat sem uspela celo na gin-tonik druženje s staro ekipo. Oblekice nisem oblekla ker je zahladilo. :)

 Eno popoldne sem z Jeklenko skočila na Šmarko in na poti nazaj še rešila uganko nedelujočega bojlerja. Pa nisem rabila niti fazenbriferja (nimam pojma kako se mu reče po slovensko), ki sem ga nesla s seboj. Ančka mi je sicer še po messengerju zatrjevala, da nima stikala za bojler. Ta se je čudežno pojavil na steni, ko sem se jaz narisala v stanovanju :))). Večer je bil tako še bolj zabaven.
Včeraj pa  sva skočila v Italijo na manjšo plezarijo. No še pred tem na pizzo v Kranjsko goro, ker sva precej pozno odrinila iz Ljubljane. Še dobro, da sploh sva. Vedno znova me preseneča, ko Manimejker naroči pijačo in hrano za oba in vedno znova postavijo pivo pred njega in sok z vodo pred mene :). Manimejker namreč ne pije alkohola, ko vozi ali pa če je sredi dneva, ali pa če... V bistvu zelo redko pije sploh kaj alkoholnega, če pa že, je zagotovo  predvideno. Če ste že gledali film Salmon Fishing in Yemen ,vam bo morda bolj jasno. Film je zelo lušen.



No plezala pa sva v Val Roman-i nad Trbižem. Ful lušno plezališče. Bila sva čisto sama. Tik pred odhodom sta prišla še dva Slovenca, tako da smo imeli menjavo. Ninja, sem moraš nujno Zajklo peljat. Smeri so dolge in lahke in res lepo navrtane. Zlezla sva bolj malo, morda ker so bile temperature tako ugodne in želodček tako lepo poln, da bi se nama prej prilegel spanec, kot plezarija.
Za konec sva se odpeljala še do Rabeljskega jezera, kjer sva si privoščila Gorenjko in ker je bilo že pozno in je senca že legla na jezero, se za kopanje nisva opogumila. Vseeno je bilo lušno.

Tele Rabeljske špice so pa nadve mamljive. Bo treba pogledat koliko poti vodi tja!

Stripomanija

Obročki bodo

Jej!
Pravijo da si dober, ko te začnejo kopirat. Evo jaz imam dokaz, da so moji Makci dobri :). Pa še zastonj reklama za kopirko. ;)
Testiram pa novo dimenzijo makcov in delam na tem, da najdem udobne obroče.

 Pa tudi mama-stim klobučkom se podajo, a ne?

Ponedeljek, ki ni po moji meri

Vikend je bil poln nekih dogodkov, rojstnih dnevov, piknikov, pakiranja... Najmlajša se je odpravila z vrtcem na letovanje in v zadnjem trenutku je bilo treba se milijon stvari nabavit. Med drugim še kopalno brisačo in jo še olepšat. Brisače so namreč v tisti trgovini na vogalu nasproti name pod Konzorcijem 70% znižane in sem eno navadno priredila  plažno.

Pa še vedno mi delajo težave fantovska darila. Tole sva v zadnjem trenutku sčarali.;)

  In ponedeljek sem po oddaji deklet kar nadaljeval s tekom čez Rožnik, doma pa me je čakala takale malica.

 Muslije sem snedla že pred tekom, ker ne moram teči na prazen želodček.  Manimejker, ki sam res ni jutranji tip, se trudi sodelavce pripravit k bolj zgodnjim prihodom v službo in jim peče rogljičke. Fino ne?
Z Miss Retro sva se namenile v Škofjo Loko po pletenine. Prišla je pome s 5 dni "starim" avtomobilom in ob vse mogočih debatah sva hitro prispeli v Gorenjsko predilnico. Spet sem nakupila mnogo več kot sem se prvotno namenila, pa še bi če me ne bi že lakota meglila vid. Na poti domov obe toživa o lakoti. Jaz sem sicer že imela dva obroka Miss Retro pa je bila menda se tešča  (en stiroporček ne šteje) in ob vneti debati, kar na enkrat zagledam avto, ki se iz ne-prednostne ( najine leve strani) poda na glavno cesto. Zavpijem, stegnem noge in roke predse in v parih sekundah zaviranja se mi odvija marsikateri film. Bum! Si O.K. ? Vprašava eno drugo in Miss Retro je povsem mirna, jaz pa sem že v šoku. Stopimo ven, policaj je slučajno za  nami. Voznik drugega avtomobila že kadi in pravi, da prizna krivdo, ker naju bojda ni videl. Res je bilo,  da sem tud sama imela občutek da se je podal na cesto,  kot da sva nevidne. Nihče ni huje poškodovan. To je najvažneje! Papirji, policaji, debate, neprestano klicanje, pa policijo, pa na zavarovalnico, pa avto vleko...Vse skupaj se je pošteno zavleklo in ker imam vseskozi težave z vratom in glavoboli in sem  takoj po nesreči občutila spet boleč vrat, sem se popoldne odpravila še na urgenco. Kar sicer ne vem, če je bila najboljša ideja. Od vsega me sedaj najbolj skrbi, ker piše na izvidu, da na skeletu ni zaznati "svežih poškodb". Torej stare pa so, ali kako? Ah, bo že!
No danes je že sreda in zopet sem tekla. VROČE je in prav je tako!
Pa počitnice so tik pred vrati, se jih že veselite?

Kako že? Konec dober, vse dobro

Me kliče Ninja z blazno hudo idejo, oziroma prošnjo, da ga rešim iz zagate. No malo pretiravam. Zamislil si je,  da njegova žena potrebuje kako oblekico, ker imajo kar nekaj porok in da bi on podaril bon, pol se bova pa punce že zmenile. To kako si jo je on zamislil obleko, ne bom detajlno opisovala.
Hotela sem se izogniti, ker sem bolj take sorte za plažne oblekice in jersey stvari in ne neke nobel oblekle. Izkazalo se je, da Zajkla (Od Ninje žena (vzdevek je njegov)) nima pojma, kako oblekico bi. Tako sva se prebijale čez kroje, materiale, ponudbo v trgovinah... Čisto sem bila že obupana, ko sem končno v Svetu metraže našla meni zelo všečno blago in ga kar kupila. Zložila dve ali tri kombinacije in tako sta izbrala. Nastalo pa je tole:

Ni ravno nobel, je pa nekje vmes. Naročnici je bilo na probi všeč, tako da zagotovo ji bo tudi končni izdelek, ki je narejen na njeno mero, tako da Ninja, na Zajkli bo huda. :)
Drugič pa dvomim, da sprejmem tako "ponudbo", ker me je kar panika ob iskanju.

Tinine kučne čarolije 2 ( Racerback bra)

Meni so zelo ljube majčke z "dirkalnim izrezom", če ga po domače prevedem. Vendar pa je nedrček za take majčke pri nas malce težje dobit . Vsaj takega, da bi meni ustrezal.
Že pred leti sem se uprla nedrčkom s kostmi. Ugotovila sem, da mi hočejo na vsak način desno polovico oprsja približat levi in da tako izgledam nadvse smešna. Jaz sebe smatram kot žensko z desno in levo dojko in ne s parom dojk. :)
Bom narisala, da bo vsem jasno (levo- dve dojki in desno- en par).

In tako sem ugotovila, da mi ustrezajo nedrčki na trikotnik, zgolj s stransko kostjo. No, pa da ne bom samo o težavah, bom podala, še eno rešitev. Nisem pa sigurna, da deluje tudi na modrčkih z  okroglo kostjo.
Torej vzamemo nedrček.
Kak močnejši sukanec. Primemo za naramnici in skozi obročka zavežemo tri štiri nitke. Trikrat zavežemo in odrežemo. Takole:

 Potlej pa oblečemo še majčko in smo nared.
Aja, majčko pa sem si že lani naredila.

Upam, da vam tale hitra predelava kdaj prav pride. :)

Ni da ni

En dogodek, dva rojstna dneva, ena migrena in en koncert. Danes pa sem si po vsem tem privoščila supertruper masažo.
Če pogledam nazaj je bilo vse skupaj super. Tudi gospa na M. je bila v kali zadušena in se ni razvila do onemoglosti.
Kar se tiče dogodka, bodo starši navdušenih pobalinov kaj več povedali, oziroma so že :). Naša umetnica je bila zadovoljna, vendar ni pokazala kakega večjega navdušenja, je bila seveda med mlajšimi člani in po pravici še nismo imeli časa za pobiranje vtisov. Njen oče - Manimejker je bil navdušen. Mi je pa na koncertu priznal, da bo odslej malo bolj gospodaren s svojim "prostim" časom.

En rojstni dan sva starša prešpricala in upam, da so naju otroci dostojno zastopali in da bo darilo uporabno :).

 Drugi rojstni dan pa je bil od moje najljubše nečakinje, ki je praznovala že 12. rojstni dan. In kot se za tako veliko punco spodobi, je prevzela celotno motivacijo in organizacijo otrok v svoje roke. Tako da smo starši mleli hrano in najrazličnejše teme :). 

Koncert je bil energičen. Punca ima res veliko energije. Mi je bilo pa hecno, da sem na koncertu in vidim na oder brez, da se neprestano dvigam na prste. Same babe in sem ter tja kak par. Manimejker je rekel, da se počuti velik.

 Masaža pa je bila nadvse sproščujoča in medtem, ko tole pišem se skušam držati navodil maserke (moje drage sestrične) o pokončnem sedenju, pa mi nikakor ne uspe, ker sem vsa razrahljana.
Lep začetek tedna vsem skupaj!

Zakaj klobuček

Evo še malo samo-reklame. Ponavadi je treba napisati neko prednost svojega izdelka pred drugimi ali nekaj v tem stilu, vsaj mislim, da so nas tako učil pri tistih parih uricah ekonomije, ki so bile zame res mučne. :)
Klasično vprašanje je : Zakaj izbrati moj klobuček?
Moji klobučki so izdelani iz več ali manj 100% tankega  bombaža, takega srajčnega, za lažjo predstavljivost. Krajci so podloženi, pri večjih modelih so trši, da bolje držijo obliko in senco. Pri najmanjših so mehki, da lahko malček v njem tudi zaspi in ga krajčki pri tem nič ne ovirajo.  So tudi pralni. Lahko ga operete tudi v stroju na 40 stopinj C, krajci se bodo morda malo zmehčali, a jih vedno lahko utrdite s škrobom, ki se uporablja tudi za utrjevanje moških ovratnikov. Po novem so tudi  nastavljivi tam od 5 do 7 cm. Ko piha veter ga pritrdite zelo na tesno, ko pa pripeka sonček in nič ne pihlja, ga namestite na bolj ohlapno in položite na glavo. Po pomožnosti še z malo zraka spodaj, da ne ogreva glavice. Pa še luknjica je primerna za dolgolaske, da ven spustijo čopko.
Vse te prednosti so prišle iz izkušenj, saj sem prvi otroški klobuček zašila pred 5 leti, ko je imela moja mlajša hči pol leta. Torej v 5-ih leti sem prišla do takega proizvoda, ki se mi zdi najbolj optimalen.

 Za nas, ki hodimo na morje na res vroče, je pomembno, da je klobuček res tanek in da ni povsem prilepljen ob glavo. Tisti iz jeansa ali pa iz platna z dodatno zaščito so bili za nas vedno prevroči. Da ne govorim o dvostranskih klobučkih, ki so seveda super lušni, vendar za moje pojme veliko bolj primerni za severnjake, kjer se temperature redko dvignejo nad 20 stopinj C.  Jaz sem si nekoč zašila takega dvostranskega iz jeansa, pa je bil v Grčiji uporaben le tako, da sem ga namočila v morje in da sem ga imela mokrega na glavi. Pomoje, da je bil moker le kako uro. :)
No tisti, od lani so prišli po letošnje, ampak najverjetneje jih drugo leto ne bo, ker jim bodo letošnji še prav. :)

Dežek kar paše,

kadar ima človek delo. Sam tale mraz mi je šel pa do kosti. Zelo sem vesela današnjega sončka in malo mi je žal, ker smo zaključno prireditev v vrtcu iz danes prestavili na drugi teden. Danes pa tak lušen sonček.
In spet predpasniki. Niso še dokončani. Bojda jih bodo otroci še potiskali s svojimi rokami. Ni namreč za naše učiteljice, darilo je v organizaciji ene druge kreativne mama, ki bojda  nima šiviljskih sposobnosti.

Kaj pa pri vas podarjate?

Vikend ustvarjanje

Napet vikend, ni kaj. :)
V soboto je praznovala moja mama. Piknik vedno prav pride. Že zjutraj sem se jezila, ko so po otroški sobi ležale odprte tempere, pa papirčki, škarje, lepila...ni da ni! A kasneje je 8 letnica prinesla iz tistega kaosa takle makec za babico.

Jp, sem kar utihnila!

Slikice samorogov od male lumpe nisem slikala, smo pa babici naredile tudi tak makec za na čopko.

Preostanek vikenda pa sem šivala. Medtem ugotovila, da je luknjica pri klobučku tudi super uporabna za dekleta z dolgimi lasmi. :)

 Pa celo dva fantovska klobučka sem dokončala, več jih je še v delu:).