K izviru Kolpe

Ena od Jeklenih deklet je praznovala okrogli rojstni dan. Povabila je na piknik v Kostel. Ker v te kraje še nikoli nismo zašli, smo se pred piknikom odpravili še k izviru reke Kolpe. Napotili smo se v smeri Unca, mimo Cerknice, čez Babno polje in že na poti tja, so me nervirali ob cesti puščeni avtomobili ( zagotovo gobarji). Do Gorskega kotarja na hrvaški strani ni ravno malo gozdno-gobarskih poti.  Parkirali smo na označenem parkirišču in se napotili do izvira.



 Pot je gozdna in ne preveč naporna. Na poti smo se spotikali ob jurčke in ostale gobe. No, nekatere so nam nesramno mežikale.

 Videli smo stare marele, mušnice in mislim, da so tile na desni turki.

Bojda bo dobra gobarska sezona.

Pri izviru pa je precej pomirjajoče-zeleno.

Medveda na srečo nismo srečali. Smo pa na poti nazaj srečali košuto. Skočila je čez cesto, se ustavila ob robu, nas premerila s pogledom in odskakljala naprej v gozd. Punci sta bili šokirani nad njeno pojavo. Midva pa srečna, da ni končala na avtu. Nekaj metrov naprej, je čez cesto prihitela še srna. Tako smo imeli poleg res pisanega pohoda po narodnem parku, še mali safari.
Piknik se je odvijal v majhni vasi Jakšiči. Ob iskanju družbe lumpam, smo imeli še voden obhod po sosednji res stari hiši. In videli ter slišali marsikatero zanimivo reč.
Lumpam smo tako priskrbeli družbo dveh lokalnih fantov (drugače sta iz LJ) in ob Manimejkerjevi spretnosti je nastal še en lok.

 Še več veselja kot z lokom, pa sta imeli s pitjem studenčnice, guncanjem  in s samim ognjem, ki nas je prav prijetno grel. Prav lušno praznovanje.

 Tudi brez gob nisem ostala. Dobre so bile.

Ajdna

Po 100-ih letih na izlet.

Včeraj so lumpe zmagale in smo šli v Tivoli na Lunini festival. Danes pa je bil moj dan, dan za izlet.  Sprva sem mislila, da jo bomo mahnili kar v Škofjeloško hribovje pa smo se na koncu odločili za Kamniške Alpe Karavanke.
Ajdna je bil cilj. To je vrh z razgledom na Stol in ostale bližnje vrhove. Hkrati pa je tudi Arheološko najdišče. Parkirali smo ob železnici in se sprehodili čez malo lepo vasico Potoki, vse do prvega potoka. Kjer smo bili seveda že žejni. ;)

 Pot se večinoma vzpenja ob potoku, nekje pa kar po potoku. Potoček tudi ponikne. Lumpi bi se seveda takoj igrali z vodo, pa sem obljubila, da si bomo igro z vodo prihranili, za konec.
 Pot gre vseskozi po gozdu in je kar precej strma in lumpi sta imeli kar nekaj težav. Malce igric, pa kak posladek in smo prišli do malega sedla. Od tu vodi na vrh ena zavarovana plezalna pot in pa pot pod steno naokoli. Tretja pot pa do tovorne žičnice za arheologe. Sprva smo stopili po plezalni, a hitro ugotovili, da je še prezahtevna za lumpi in obrnili na drugo pot.

 Tik pod vrhom so zelo lepo obnovljeni rimski zidovi pokriti s streho in opremljenimi z informacijami o najdbah. Kot nalašč za Manimejkerja. :)

 Na samem vrhu, pa je res čudovit razgled tako na Stol, kot na Bled in Gornjesavsko dolino.

 Sestop je vedno težji kot vzpon. Zato sta se pa lumpi veselili igranja ob potoku. Vmes smo našli tole lepotičko.

 Smo jo postavili v kozarec z vodo, v upanju, da se odpre. Kasneje pa še tile dve, ki smo ju pustili v gozdu. Čeprav zdaj berem, da bi takisto lahko naredila z njima :(.

Tale je pravtako romala z nami. Fotka je zelo slaba :(.

Tale dva gobana, najverjetneje vražja, pa smo le ovekovečili!

Zabava ob potoku je trajala. Gradili so jezove, medtem ko sem se jaz ukvarjala z mlinčkom. Ki mi nikakor ni uspel. Nujno potrebujem švicarski nož ali pipec. Tole je ta neuspešen poskus.

Smo pa na poti domov, zasledili čudovitega kar pri hiši, s svojim lastnim izvirom.

Tinine kučne čarolije 2 ( Racerback bra)

Meni so zelo ljube majčke z "dirkalnim izrezom", če ga po domače prevedem. Vendar pa je nedrček za take majčke pri nas malce težje dobit . Vsaj takega, da bi meni ustrezal.
Že pred leti sem se uprla nedrčkom s kostmi. Ugotovila sem, da mi hočejo na vsak način desno polovico oprsja približat levi in da tako izgledam nadvse smešna. Jaz sebe smatram kot žensko z desno in levo dojko in ne s parom dojk. :)
Bom narisala, da bo vsem jasno (levo- dve dojki in desno- en par).

In tako sem ugotovila, da mi ustrezajo nedrčki na trikotnik, zgolj s stransko kostjo. No, pa da ne bom samo o težavah, bom podala, še eno rešitev. Nisem pa sigurna, da deluje tudi na modrčkih z  okroglo kostjo.
Torej vzamemo nedrček.
Kak močnejši sukanec. Primemo za naramnici in skozi obročka zavežemo tri štiri nitke. Trikrat zavežemo in odrežemo. Takole:

 Potlej pa oblečemo še majčko in smo nared.
Aja, majčko pa sem si že lani naredila.

Upam, da vam tale hitra predelava kdaj prav pride. :)

Slabokrvnost ni zame :)

Pa sej se spomnite kako sem se izgovarjala, da sem slabokrvna pa utrujena pa depresivna pa...
No zdravnik mi je predpisal retafer, dve tableti na dan in to je to. No po kakih 4 mesecih jemanja ni bilo bistveno bolje, želodec me je bolel od tablet, da še hitrejše prebave niti ne omenjam. Počutje ni bilo nič boljše.  Ker pa imam okoli sebe razne alternativce in zdravstvene raziskovalce, mi je Miss Retro priporočila tale sprejček. Bojda je B12 dostikrat odgovoren za slabo absorpcijo železa iz prebavil. Prav tako njegovo pomanjkanje povezujejo z raznimi depresijami, paničnimi napadi in tudi pri migrenah zna nagajat skupaj z ostalimi B vitamini. Sama sem naletela še na tole železo, ki je sicer samoplačniško in v prosti prodaji, vendar mi ni povzročalo nobenih težav.
Torej kombinacija železa,  B12 in seveda še eko sokov z eko Chio semeni (ostali B vitamini) sem v slabih dveh mesecih prilezla do vrednosti 136 hemoglobina in 18,6 železa, kar ne pomnim, da bi kdaj prej imela.

Zelo sem zadovoljna, zdaj pa res sam še po nove supergice, ( nisem jih še izbrala) pol pa trening hitrosti.:)

Sočenje

A je sploh še kdo, ki tega ne dela?
Tale je sploh spešel, ker je iz pravega zelenega zabojčka.  Če me pa to ne spravi k sebi, pa ne vem kaj me bo. :)
Notri je tudi pesa in sok je naravnost odličen, sama sebi ne morem verjet, da ga z užitkom spijem!
Crkljiv vikend, moj bo delaven!

1.

 objava letos.

Jaz še zmeri smrkam in posledično smo se cele praznike doma svaljkal. Ne spomnim se, kdaj smo se imeli nazadnje tok lušen. No enkrat smo skočili na Rožnik in en krat na Šmarno, aja,  pa tudi v Glinščici smo se malo obešal, ampak to je pa več ali manj vse, kar smo se premaknili od doma. Razen do babic :).  In enkrat, ko so bile punce pri babicah sva šla v kino, PRIPOROČAM!



Jaz nisem narejena, da nič ne migam (posledice je čutiti vse okoli mene) in ker mineva že 5 teden brez aktivnosti, sem si danes ponovno nastavila gospoda Asics-a in  opravila en krajši tek, navkljub kašlju in smrkastemu nosu. Pasalo je!
Mam pa eno malo zaobljubo, no pa tudi eno veliko, ki je še ne  povem:))). Mala je mogoče malo hecna, ampak v bistvu velikega pomena zame in sicer obljubljam, da bom v tem letu bolje skrbela za svojo prehrano. Ja sej vem, malo se čudno sliši. Stvar je pač taka, da sem po Lj. Maratonu, razočarana odšla do gospoda zdravnika, mal pojamrat, da sem mal preveč utrujena in pač, da se mi neki ne zdi čist v redu in naj mi on kri pogleda. Po mojih pričakovanjih ni bila O.k. Seveda pa je tako mene kot njega zanimalo, kje je izvor moje slabokrvnosti? Zaenkrat kaže na prehrano:(. Jaz sem sicer vsejed vendar meso uživam tako redno, kot uživam redno solato:).  Khmmm.... problem je v tem, da kar se tiče hrane sem  lena. Rada pojem kaj dobrega, samo kaj, ko gre toliko časa za pripravo dobre hrane. Pol pa hop hop, nekaj na hitro in to je največkrat sendvič in letim skozi dan na enem bornem  sendviču, mogoče dveh, največkrat pa zvrnem povrhu še kavo, da še tisto o.k. uničim.
Torej plan je, da si večkrat kaj skuham in da poskrbim za svoje zdravje, ki je trenutno zelo, zelo načeto. Danes sem si skuhala široke rezance s porom in korenjem ter solato (radič s pinjolami in parmaznom). Dobro je bilo:)!

The Smreka

Punci sta bili srečni, ko sta končno dobili smreko in jo z užitkom krasili. Nam je prekrasna!

 

Opravili smo vse nastope in pobrali vse diplome in zboleli:). Starejša lumpa je včeraj tako pogumno kazala žabico (prsno) in prve kravelske zaveslaje. Ko pa je prišla iz vode, se je samo ulegla in obnemogla. Doma pa 39 vročine. Nič jasno. V vodi je izgledala presrečna in prav nič bolna po 10 minutah iz vode je bila več kot očitno bolna! Pa sem mislila, da sem že izkušena mama!
Mala lumpa pa se še drži:). A niso lušne kape?

Zdej pa pečt piškote!

Božičkove kapice

Medtem, ko sem se jaz menila za delavnico v vrtcu, se je moja "sodelavka" že menila za šolsko delavnico. :)
Tam so namreč zaznali najine šiviljske izdelke (punci sta skupaj v razredu) in naju prosili za kako delavnico. Želja je bila po nekih novoletnih izdelkih  in ker imamo več ali manj doma vsi dovolj praholovcev, sva se odločili za neko uporabno in še vedno novoletno obarvano temo.
Starši so prispevali za blago, vsak otrok je prinesel nek našitek, gumb, zvonček, volnico, kar so imeli doma. Prišlo je še nekaj starih staršev in tako smo v dveh urah naredili več ali manj vse kapice, ki so si jih učenci nato  sami okrasili.  Namen je bil, da se otroci naučijo osnovne izdelave cofka (jaz sem se jo spotoma naučila, kar na delavnici od babic), takega volnenega in takega iz flisa in da si sami prišijejo kak gumb ali pa našitek. Kar je večini tudi uspelo. Nastale so krasne kapice  in ponosno so odkorakali z njimi na kosilo.

 Moram jih  pohvaliti, da so nekateri  prav spretni s šivanko in to ne le dekleta, ki so pridno nizale bleščice, tudi zvezde na fotografiji si je fant prišil sam.
 Slik imam bolj malo in še te so slabe, ker sva bili dve uri povsem aktivni in sem le na koncu stisnila par fotografij. Pa še tu so se mi več ali manj otroci nastavljali, jaz pa ne želim objavljati fotografij drugih otrok.

Ptuj

Vremenska napoved ni bila primerna za plezat, pa tudi za kak tek na smučeh je slabo kazalo, kaj šele za smučkanje, zato smo se prijavili na obisk vikenda v Istri. Kot zakleto pa se noben ni zbudil pred 8.30, kar se med vikendi ne dogaja. In glede nato, da sta punci bolj na šibko z zdravjem, mi na kraj pameti ni padlo, da bi ju budila.  Torej plan za v Istro smo preložili na drugič, preverili vremensko in se skupno odločili, da bo dan za kak muzej.  Napokali smo se v avto in via Ptuj.
Na poti smo izvedeli, da je del avtoceste zaprt in smo se vozili po malih vasicah se vstavili pri Dvorcu Strmol, pa je odprt le od Aprila do Novembra:(.  Je pa štirna delala. :)

 Enako velja za muzej na prostem v Rogatcu.

 Ovinki so terjali dolg. Lumpam je bilo slabo.
Končno smo prispeli v Ptuj in glede na slabo razpoloženje deklet, smo se malo sprehodili po polpolnoma praznem  mestu, ki pa je zanimivo minimalistično okrašeno.

Odločili smo se, da bo prvo čas za kosilo. Manimejker je izbral Ribiča. Punci sta navijali za pizzerijo. Jaz, ki si navadno delim obrok z vsaj enim otrokom, sem se vzdržala glasovanja. Puncama sem obljubila pizzo v prihajajočem tednu in vstopili smo k Ribiču. Tu pa ni bilo prazno :).  Naročili smo pojedino za 2 in smo si jo vsi 4 delili. Naslov stripa bi bil Manimejker in 3 piške:). Poleti mora biti še veliko lepše, saj imajo super vrt.
Prijetno siti smo se odpravili na Ptujski grad.

Punci sta presenečali z izjavami. Mlajša( 5 let) nam je razložila, da so bolj poslikane skrinje namenjene za shranjevanje oblačil, tiste bolj navadne pa za žito! To so ji povedali v Etnografskem muzeju (bili so z vrtcem). Midva sva sam pobulila. V sobanah so skriti predmeti, ki namigujejo na pravljice in punci sta jih z navdušenjem poiskali. Kar 10 jih je bilo. Del razstave je namenjen tudi pustnim maskam, kar je bilo mlajši prav tako v veselje, saj je njena vzgojiteljica iz Ptuja in jim je o kurentih res veliko povedala.
Takole je slikala majhnega kurenta!

Na gradu smo se res dolgo zamudili in ker je dominikanski samostan  v prenovi (od tam moji prvorojenki ime ), smo se odpravili le še na čaj in nazaj v Ljubljano. Lušno je bilo in priporočam.

1. polovica naročila

predpasnikov po naročilu moje mame, ki jih bo delila kot darila.

Blago je Ikeino, daleč najbolj kompaktni bombaž, po prijetni ceni in čudovitih vzorcev.  Vsak je malo drugačen, dva ne bosta enaka. Naročnica jih še ni videla, upam da bo zadovoljna z njimi, še bolj pa prejemniki.
Tule pa nekaj primerov:

Broške

 Še vec smrekic:

Morda bi raje medvedke? Lahko so tudi špangice, pa ne sam za pupe. No za pogumnejše ali pa za otročje odrasle, kot sem jaz sama. :)

Niso pa vašem okusu, niso vaših barv?
Kaj pa tele?

No imam pa tud čist nove " KOLAČKE".

Če mi jih bo kej ostalo, bodo pa takole za dekoracijo.:)

Majhnih daril nikoli ni preveč!