Rek 2.

Se spomnite tele objave. Končno sem jih pobarvala. Ni bilo najlažje. Modra barva se je tako vpila v les, da se kljub brušenju in 2x belem premazu ostali lisasti. Oziroma v beli so se pojavljale zelene ali bolje rečeno turkizne lise.
Na tejle sliki se sicer ne vidi, ampak od blizu niso bili tako lepi.

Tako sem jih ponovno pobrusila in še enkrat prebarvala. Torej dvakratno brušenje in trikratno barvanje. Ni malo dela, ampak kaj ko bo zdaj res lušno kavico na balkonu pit (najverjetneje v deko zavit).
Nujno potrebujem še eno mizico izdelat.

 Kljub lobiranju Lump za barvne stole je prevladala bela. In zdaj ko jih takole gledam, sem se sigurno odločila prav. Krasni so. :)
Fasada in ploščice na balkonu, pa pač niso krasne in imam celo zimo čas, da razmislim kaj bi lahko ukrenila, glede tega.
Gugalnik pa je pristal kar v stanovanju in  krpanka mu zelo lepo pristoji. Najbližje fotelju, kar imamo doma.

Gajbice in reciklaža

Na našem ogromnem balkonu so se letos posušile maline (ki mi jih je Majcha prijazno darovala) in sredi poletja je preminil še pehtran. Ni mi jasno ali je bil preveč ali premalo zalit. Bazilika je supertruper uspevala, ko smo ugotovili, da ji moramo nastaviti stol za senco. Gozdne jagode pa so se krepko namnožile, ko sem jih postavila na tla k oknu in se niso več pražile na ograji. Tako sem se odločila, da bomo v bodoče imeli malce več jagodičja na balkonu in sicer na tleh, na izpostavljene dele na ograjo,  pa bom spomladi najverjetneje posadila sivko, ki bo edina kos močnemu soncu.
Ker nisem hotela klasičnih korit, sem pobrskala po spletu in si naročila gajbice. Gospod mi jih je po želji še prelakiral in malce bolj zgostil letvice, da so bolj korita kot gajbice. Njegova hči pa mi jih je prav prijazno dostavila v Ljubljano. Priporočam, tule si poglejte še ostale stvari, ki jih ponujajo.

 Minilo je kar nekaj časa, odkar jih imam in so se kar načakale, da so dobile svoje mesto. Pomladi ko bo vse cvetoče (držim fige) pa bodo dobile svoj pravi izgled.
Zdaj pa k projektu. Takole sem namestila koleščka, saj balkon kdaj pa kdaj tudi pomijemo :).

Potem sem iz vrečk čokolina zašila notranje "korito". Ja in ves čokolino smo sami pojedli, bolje rečeno mala Lumpa. Če bi imela vrečke še iz svojega otroštva, bi pa ...

Te sem ga zapolnila s stiroporjem (nekje imam bojda nekaj gorenjskih korenin), da ne bo šlo toliko zemlje v korita in ne bodo pretežka.

Nato sem dodala zemljo in naše gozdne in vrtne jagode. Gozdne so se namnožile na našem balkonu, vrtne pa so v čakanju na presaditev in vestnem zalivanju  v večini zgnile. Nekaj mi jih je le uspelo rešiti.
Takole izgledajo jagodni zabojčki.

Ko sem jih zalila, je voda pritekla po tleh :(.
Zato sem vzela strgano pelerino in izpopolnila preostala dva "korita" takole.

Pelerino sem nalepila s silikonom in zatrdila še z Duct tape-om. Če  bi "A je to?" imela Duct tape. :)
Tu pa sem posadila tulipane, prav posebne in komaj čakam, da bo pomlad.  :)
Izpopolnjena  izdelava zadrži vodo, tako da bodo tudi jagodni zaboji deležni posodobitve, samo da najdem še kako pelerino. :)
Kako je lepa ta jesen!

Stanovanje na voljo

Supertruper najemnica se je odločila, da se odseli v tujino in mi iščemo nove supertruper najemnike. Stanovanje bo zopet na voljo 1. septembra  2012.

Najemnina je 650€, stroški so okoli 180€.

Pa še povezavo na prvi post s slikicami.

Stanovanje

Zopet je na voljo (zdajšni najemniki so kupili svojega).
Najemnina je 650€ in stoški so okoli 150€.

 
Slikice in ostali podatki pa tukaj.

Obljuba dela dolg

Obljubila sem, da nekoč pokažem še sedanjo kuhinjo. No, pa da ne bodo sam slikice kazala, povem še nekaj svojih "pametnih".
Načeloma nisem minimalist. Vendar, ker je ta že leta prisoten tako v modi kot v arhitekturi, mi je počasi prirasel k srcu. Všeč so mi slike minimalistično urejenih ambientov ali pa izložb. Rada imam lokale, ki so minimalistično opremljeni in rada imam čiste linije, vendar se imam kljub temu za barvitega neminimalista. Torej glede na to, da sem sama po naravi kaotična (vn se vlečem, da sem lahko, ker sem kreativec, čeprav vem da niso vsi taki), si sama sebe v minimalističnem stanovanju težko predstavljam. S tem ne mislim, da imam rada nered, le da ga neprestano sama nenamerno ustvarjam in le v njem lahko ustvarjam. Vedno si pospravim mizo ali pa kotiček, preden začnem in v trenutku ko začnem, je spet vse še huje kot preden sem pospravila.
In ko sva začela s prenovo stanovanja in iskanjem opreme, sem se vse bolj navduševala nad minimalizmom in belinami. Tudi tla bi si želela imeti bela, taka skandinavska. Vendar sem na srečo malo posrfala in malo bolj razmislila, kaj si želim in kako bo to v realnosti izgledalo. Realnost je, da imam dva otroka, ki sta prav tako kaotična kot jaz. Ali pa kreativna :). Neprestano nekaj režeta, strižeta, ustvarjata in se seveda tako igrata. Vsi skupaj smo kar aktivni, kar pomeni veliko enih rekvizitov, pripomočkov in posledično, neprestano vlačimo stvari v stanovanje in iz njega, z njimi pa tudi nehote pride umazanija, listje, pesek, magnezij... Pa da ne dolgovezim: Niti slučajno, nismo družina za v minimalistično stanovanje. Vprašanje, če sploh kaka družina je?
Na koncu sem se pri opremi v večini odločila za belo barvo in za javor. Sem mnenja, da lahko s pisanimi dodatki (ki jih lahko po želji menjam) veliko več doprinesem prostoru, kot z barvnim pohištvom ali z barvanjem sten.

No in tole je kuhinja po montaži (kjer še ni čisto končana):

In takole zgleda REALNO, ko punci pospravljata posodo in se spravljamo peči potico:

V kuhinji mi še marsikaj manjka, ampak taka je realnost.
Sem pa zelo zadovoljna z izbiro;).

Rastlince

Pred dobrim mesecem sem v objavi spraševala, kako uspešno odrezati fikus. In poglejte kaj je nastalo:

Lotila sem se ga kar po domače, tako kot mi je svetovala Akvarij. In včeraj sem opazila, da je odgnal dva sveža lista. :)
V zagonu, pa smo se s puncami lotile še sajenja zelišč, jagod in pa nekaj rožič. Upam da čez 2 meseca zopet poročam o uspehih:).

Aja, sem pa tudi nekaj zasrala. Orhideja se  mi je  zasmilila in  sem jo presadila. Pač v navadno zemljo za rože. Šele kasneje sem posurfala o negi orhideje in izvedela, da to ne bo O.K.. Mogoče pa danes kupim substrat in jo rešim muke.

Tekanje

Napoved za vikend je bila lepa in tako sem si obetala prvo letošnjo plezarijo v skali. V petek je velika Lumpa malo kuhala, vendar je v soboto vročina izginila in smo jo pripisali utrujenosti, ter se v nedeljo napakirali za izlet v Rovinj. Šment! Pred Vrhniko je mala Lumpa že bruhala :(. Obrnili smo in do doma, je vajo še enkrat ponovila.  Tako sem namesto plezanja imela generalno čiščenje avtomobila. Punci, pa sta prvikrat preizkušali naš balkon in moram reči, da se v takih primerih res dobro obnese.

Posledično sem se v nedeljo odpravila na svoj drugi tekaški trening in moram reči, da zavedanje o moji slabo-krvnosti prav nič dobro ne sede moji psihi. Vseskozi se počutim zadihano in utrujeno in sploh rabim dolgo, da se prepustim, pravzaprav prej obupam. :(

V ponedeljek je zakuhala še mlajša in to kar do konca. Vročine nisem mogla zbiti niti za 0,5 stopinje. Zvečer sva bili obe tako utrujeni, mala Lumpa fizično, jaz pa psihično, da sva končali na infekcijski. Sreča, le za eno noč.  Prav smešno je, kako sva se obe počutili ujeti v tisti mali sobici in takoj, ko sva izvedeli, da bova "izpuščeni", sva postali zelo nestrpni.

No danes zjutraj, pa se je starejša zbudila z zalepljenim očesom in zopet je sledil obisk pediatra za antibiotično mazilo za očke. Do nadaljnjega sem se preimenovala v "zasebno negovalko na domu". In glavni šport je tekanje od zdravnika do zdravnika, ter vmes še v trgovino po živež!

Zahvaljujoč dejstvu,  da sem po prihodu Manimejkerja domov svobodna, sem se odpravila na svoj tretji tekaški trening in moram reči, da je tek danes  končno dobil svoj namen (osvobajanja).

Jutri pa skalabriram svojo urco, da bodo treningi tudi bolj verodostojni. ;)

Bolha ali ne bolha

Pri selitvi, smo ugotovili, da imamo en kup uporabnih stvari, ki sta jih punci žal že prerasli. Kolesa, skiroji, poganjači, avtosedeži... No in tako sem se odločila, da stvari prodam na Bolhi.
Vse lepo in prav. Prav hitro sem prodala stvari, razen tale še čepi (po moje je bolho kupovalcem dokej neznani predmet) in miza, ki dela gužvo najemnikom v stanovanju (res je velika). No, pa ker tako velike mize (140 x 140 x 75) res ne moreš nikamor spraviti in ker jo v 14 dneh nihče ni kupil,  sem se odločila,  da jo pač podarim na spletu.

Ufff..,  to pa je, zgodba zase. Medtem, ko se jaz matram pripeti sliko k oglasu, me že kliče neka gospa, da ona mizo rabi. Lepo ji razložim, da je miza res velika in da potrebuje kombi. Ja, bom jaz susjedu rekla, pa bo pol on pršu. Jaz medtem naložim sliko. Seveda ji je miza všeč, ampak čez 3 minute  je susjed  reku, da on ne bo pršu! O.k. pol se je pa začel. Maili letijo, telefon pa zvoni kot blazen!!!
Ni blo konca. Postavim tri v vrsto in se zmenim, da se drugi dan slišimo in jo pridejo iskat. ZVONENJU pa ni blo konca. Jaz iščem gumb za izbris oglasa, telefon pa kar zvoni.... Vržem baterijo ven iz telefona in v miru najdem gumb za izbris oglasa! VDIH, IZDIH!
Uffff, MIR!  Ne ni še! Tistim prek maila, se ne da dopovedat, da je pred 10 minutami še bila, zdaj jo pa ni, ker jo je nekdo ustno rezerviral. Jaz pač njihovega maila: A  mizo še imate? Nisem vzela kot rezervacijo!!!
Uglavnem, jaz se tega ne grem več. Mizo sem prodajala za 40 Evrov in mislim tudi, da jih je vredna, pa so se mi oglasili eni trije. Seveda bi jo tudi znižala in sem tudi jo, tistemu, ki je to sploh poskusil, da bi jo le kdo prišel iskat. Močno dvomim, ampak res močno dvomim, da jih telih 30 klicočih res potrebuje tako veliko mizo.  Pa kaj je narodu? Lačni kruha in iger?
Upam le, da mize ne najdem na kakem drugem oglasu. Razočarana.

Oddajamo stanovanje

Evo še eno vprašanje za poznavalce ali pa zgolj mnenje.

Najprej nekaj podatkov:

Stanovanje je locirano v Spodnji Šiški zraven tovarne Union v neposredni bližini Tivolija in 10 minut hoda do centra. Je v 1. nadstropju 4 nadstropne stavbe. Velikost je slabih 60m2. Stanovanje je bilo popolnoma obnovljeno 2003, zdaj pa je sveže prepleskano in nanovo prelakiran parket. Ostalo pa si oglejte na fotografijah.

Vhod in hodnik

Kuhinja in dnevna

Mala soba

Spalnica 

Kopalnica 

Tloris

 Zdaj pa vprašanje.
Koliko se vam zdi realna najemnina za takole stanovanje. Z realno, mislim najemnino, ki jo plača najemnik in ne tisto ki se oglašuje. Oprema na fotografijah ostane notri z vsemi stroji.
Aja, pa Landlord je prijazen, in gospa Landlordica je lastnoročno spucala stanovanje ;).

Vprašanje za poznavalce

Tole je naš fikus, ki je doživel že marsikaj in preživel že marsikatero  sušo in poplavo. Nazadnje smo ga utapljali, da je izgubil skoraj vse liste in zdaj je bolj podoben mlaju ali pa palmi kot pravemu fikusu.

Torej zanima me, če se kdo od vas spozna na fikuse. In če se, ali je kaka možnost, da  ga razrežem na dva dela in zgornjega ponovno posadim, spodnjega pa zavržem?
Fikus vam bo nadvse hvaležen!!!

Spet malo o selitvi, Ikei in zarečenem kruhu...

Ko sva kupila stanovanje, sva z njega naredila tole:

No, ne čist takoj! Da ne bo kdo mislil, da sva prišla pogodbo podpisat z Hiltijem v roki :). Malo je bilo treba še posvetovanja in izračunov, pol je pa res tole ratal. In pol smo sestavljali iz nule.  Seveda pa sva sestavljala tako, kot da se ne bova nikoli več selila. Mogoče le še v NY:).
 Ob taki totalni prenovi ne naročaš še masivnega pohištva po meri:). A zakaj?  Prvič, ker se ti malo mudi vselit, drugič pa,  ker nimaš vreče denarja brez dna :). Hočem reči, da pol je bilo treba mal zarečenega kruha pojest, pa v Ikeo. Spisek sva precej oklestila in se odločila, da bo tale mali seznam pa že šel v avto, sej imava karavana:).
No, tokrat sva šla v Gradec. Ja sam tam so imel te male omarice za lumpe, ki sem jih nujno hotela imeti. No, pa se je izkazalo, da tudi v Gradcu nimajo vsega in sva mislila nazaj grede še v Celovec po manjkajoče stvari :D!

Takole sva zgledala v Gradcu:).

Manimejker je tako, drugi dan odšel sam v Celovec. Medtem ko sem jaz pakirala in sestavljala :). Namen je bil, da se v enem vikendu preselimo. Lumpe so bile pri babici. V nedeljo pa smo cel dan pakirali in prevažali stvari. Prazno stanovanje smo čisto napolnili s škatlami!!!
In rabili cel teden, da je iz takega pogleda:

prešlo v takega:

Ah ja! Kupila sva kar dve mizi in nobenega kavča. Manimejker pravi, da, ker smo kupili stanovanje, je treba delat in ne ležat:).

Staro - novo

Evo spopadam se še z zadnjimi škatlami. To so tiste vrste škatel, kjer je notri vse živo, vse tisto ne nujno življenjsko pomembno, vseeno pa nimaš srca vse skupaj zabrisati v smeti. Če pa že,  je pa treba vse sortirat glede na sestavo :). Najbolje bi bilo, če bi jih Manimejker ponesreči odnesel v smeti, jaz bi potem tulila ene dve uri nanj, potem pa pozabila na vse skupaj.

Da ne govorimo, koliko odpadkov je. Škatel, stiroporja, polivinila... Mojstri so vse hoteli vreči kar v navadne smeti. Jaz pa Manimejker pa sva pa sva večino prebrala in ga ločeno basala v smeti. Nekaj pa tudi odpeljala na ekološki postaja v BTC. Dela je seveda veliko več, vest pa je tudi bolj čista.

Najboljša prijateljica zadnjega tedna je tale mašinca. En dan vrta in sestavlja, drugi dan pa razstavlja. Staro stanovanje gre namreč v oddajo in potrebno ga je prebeliti in pobrusiti parket. To pa je zahtevalo tudi delno demontažo pohištva. Tokrat pokažem eno slikco "starega" stanovanja. Tako prazno, osamljeno.

Tistih nekaj, ki jih je prišlo pofirbcat že v novo stanovanje, pravi da je novo precej podobno staremu. Kako tudi ne. Saj sva obdržala vse stvari, ki so nama bile všeč pri prvi prenovi in jih prenesla v novo. Skušala pa  sva izboljšati napake od prve prenove.

Koliko nama je to uspelo, pa raje kdaj drugič!

Zunaj mrzlo, notri pa vedno bolj toplo