Rek 2.

Se spomnite tele objave. Končno sem jih pobarvala. Ni bilo najlažje. Modra barva se je tako vpila v les, da se kljub brušenju in 2x belem premazu ostali lisasti. Oziroma v beli so se pojavljale zelene ali bolje rečeno turkizne lise.
Na tejle sliki se sicer ne vidi, ampak od blizu niso bili tako lepi.

Tako sem jih ponovno pobrusila in še enkrat prebarvala. Torej dvakratno brušenje in trikratno barvanje. Ni malo dela, ampak kaj ko bo zdaj res lušno kavico na balkonu pit (najverjetneje v deko zavit).
Nujno potrebujem še eno mizico izdelat.

 Kljub lobiranju Lump za barvne stole je prevladala bela. In zdaj ko jih takole gledam, sem se sigurno odločila prav. Krasni so. :)
Fasada in ploščice na balkonu, pa pač niso krasne in imam celo zimo čas, da razmislim kaj bi lahko ukrenila, glede tega.
Gugalnik pa je pristal kar v stanovanju in  krpanka mu zelo lepo pristoji. Najbližje fotelju, kar imamo doma.

Gajbice in reciklaža

Na našem ogromnem balkonu so se letos posušile maline (ki mi jih je Majcha prijazno darovala) in sredi poletja je preminil še pehtran. Ni mi jasno ali je bil preveč ali premalo zalit. Bazilika je supertruper uspevala, ko smo ugotovili, da ji moramo nastaviti stol za senco. Gozdne jagode pa so se krepko namnožile, ko sem jih postavila na tla k oknu in se niso več pražile na ograji. Tako sem se odločila, da bomo v bodoče imeli malce več jagodičja na balkonu in sicer na tleh, na izpostavljene dele na ograjo,  pa bom spomladi najverjetneje posadila sivko, ki bo edina kos močnemu soncu.
Ker nisem hotela klasičnih korit, sem pobrskala po spletu in si naročila gajbice. Gospod mi jih je po želji še prelakiral in malce bolj zgostil letvice, da so bolj korita kot gajbice. Njegova hči pa mi jih je prav prijazno dostavila v Ljubljano. Priporočam, tule si poglejte še ostale stvari, ki jih ponujajo.

 Minilo je kar nekaj časa, odkar jih imam in so se kar načakale, da so dobile svoje mesto. Pomladi ko bo vse cvetoče (držim fige) pa bodo dobile svoj pravi izgled.
Zdaj pa k projektu. Takole sem namestila koleščka, saj balkon kdaj pa kdaj tudi pomijemo :).

Potem sem iz vrečk čokolina zašila notranje "korito". Ja in ves čokolino smo sami pojedli, bolje rečeno mala Lumpa. Če bi imela vrečke še iz svojega otroštva, bi pa ...

Te sem ga zapolnila s stiroporjem (nekje imam bojda nekaj gorenjskih korenin), da ne bo šlo toliko zemlje v korita in ne bodo pretežka.

Nato sem dodala zemljo in naše gozdne in vrtne jagode. Gozdne so se namnožile na našem balkonu, vrtne pa so v čakanju na presaditev in vestnem zalivanju  v večini zgnile. Nekaj mi jih je le uspelo rešiti.
Takole izgledajo jagodni zabojčki.

Ko sem jih zalila, je voda pritekla po tleh :(.
Zato sem vzela strgano pelerino in izpopolnila preostala dva "korita" takole.

Pelerino sem nalepila s silikonom in zatrdila še z Duct tape-om. Če  bi "A je to?" imela Duct tape. :)
Tu pa sem posadila tulipane, prav posebne in komaj čakam, da bo pomlad.  :)
Izpopolnjena  izdelava zadrži vodo, tako da bodo tudi jagodni zaboji deležni posodobitve, samo da najdem še kako pelerino. :)
Kako je lepa ta jesen!

Obisk

Pred 4 leti in še malo, sem iskala varstvo za našo takrat 1. letno lumpo. Želela sem si, da bi lumpo pazila neka gospa (pazila je kar nekaj otrok v okolici), ta pa je tik pred mano obljubila varstvo nekomu drugemu. Zato sem prek spleta dala oglas in tako povabila na "razgovor" nekaj študentk in Ines. Ines je bila edini kandidat, ki je imela svojega otroka (takrat 15 ali 16 letnika).  Ne spomnim se več po kakem ključu sem jo izbrala, ampak odločitev je bila vsekakor prava. :)
Z malo lumpo sta se veliko potepali, hodili po sprehodih (čuvala jo je po 4 ure) in se imenitno zabavali, dokler lumpa ni šla v vrtec. Vsa ta leta, po varstvu, pa smo ostali v stiku in včeraj je puncam prinesla čudovita darila.

Slike je sama naslikala in ne bi ju mogla bolje zadeti. Pašejo jima tako karakterno kot dejansko v prostor.

Ines še enkrat hvala. Zlata si.

Obljuba dela dolg

Obljubila sem, da nekoč pokažem še sedanjo kuhinjo. No, pa da ne bodo sam slikice kazala, povem še nekaj svojih "pametnih".
Načeloma nisem minimalist. Vendar, ker je ta že leta prisoten tako v modi kot v arhitekturi, mi je počasi prirasel k srcu. Všeč so mi slike minimalistično urejenih ambientov ali pa izložb. Rada imam lokale, ki so minimalistično opremljeni in rada imam čiste linije, vendar se imam kljub temu za barvitega neminimalista. Torej glede na to, da sem sama po naravi kaotična (vn se vlečem, da sem lahko, ker sem kreativec, čeprav vem da niso vsi taki), si sama sebe v minimalističnem stanovanju težko predstavljam. S tem ne mislim, da imam rada nered, le da ga neprestano sama nenamerno ustvarjam in le v njem lahko ustvarjam. Vedno si pospravim mizo ali pa kotiček, preden začnem in v trenutku ko začnem, je spet vse še huje kot preden sem pospravila.
In ko sva začela s prenovo stanovanja in iskanjem opreme, sem se vse bolj navduševala nad minimalizmom in belinami. Tudi tla bi si želela imeti bela, taka skandinavska. Vendar sem na srečo malo posrfala in malo bolj razmislila, kaj si želim in kako bo to v realnosti izgledalo. Realnost je, da imam dva otroka, ki sta prav tako kaotična kot jaz. Ali pa kreativna :). Neprestano nekaj režeta, strižeta, ustvarjata in se seveda tako igrata. Vsi skupaj smo kar aktivni, kar pomeni veliko enih rekvizitov, pripomočkov in posledično, neprestano vlačimo stvari v stanovanje in iz njega, z njimi pa tudi nehote pride umazanija, listje, pesek, magnezij... Pa da ne dolgovezim: Niti slučajno, nismo družina za v minimalistično stanovanje. Vprašanje, če sploh kaka družina je?
Na koncu sem se pri opremi v večini odločila za belo barvo in za javor. Sem mnenja, da lahko s pisanimi dodatki (ki jih lahko po želji menjam) veliko več doprinesem prostoru, kot z barvnim pohištvom ali z barvanjem sten.

No in tole je kuhinja po montaži (kjer še ni čisto končana):

In takole zgleda REALNO, ko punci pospravljata posodo in se spravljamo peči potico:

V kuhinji mi še marsikaj manjka, ampak taka je realnost.
Sem pa zelo zadovoljna z izbiro;).

Sisi

Če slučajno še ne veste. Sisi life in colours je včeraj štartala s spletno trgovino.

 Oblikovalka spletne strani,  pa je čudovita ilustratorka in tudi blogerica  Meta Wraber.
Juhuhu!!!

 Veselo nakupovanje ali pa vsaj pašo, vam želim.

Rice

Vsakič, ko prenovijo stran ali pa objavijo nov katalog, si brišem sline. Vse stvari bi lahko dala pod NUJNO :-).

Kako lepe blazinice, bi lahko naredila iz teh povoščenih tkanin.

 

Čudovito pisano!

 
                                                          Sandra ta je zate:)

                               In da bodo darila res najlepša, dekorativni set za zavijanje.

Dragi Božiček...

Takole bom bolj težko skakala z Lumpama po snegu, se kepala, delala angelčke in se sankala. Zato si želim prave zimske obutve. Ne vem pa ali bi izbrala take bolj pohodne, ki jih tudi potrebujem ali pač take bolj mestno zimske. Hmmm...?

Najbolje da izbereš ti, ker si bolj moder :- )!

Ni Ikea za šalabajzarje

Nismo se še selili! Pred dobrim mesecem sem prijateljema obljubila supertruper previjalno mizo, v kateri smo vse do sedaj hranili  oblačila naše zdaj že 4. letnice. Pa sem se odločila, da grem v Ikeo po kak predalnik ali kaj podobnega kar bosta kasneje punci potrebovali za igrače.
Kupila sem tale predalnik- shranjevalnik.

Nekaj luči, ki še čakajo na montažo.:) In kar na hitro sem se odločila za posteljo Malm, ki je manjkala  še v tem stanovanju. Po obliki, barvi, velikosti in ceni je ustrezala mojim zahtevam.
Da ne pozabim, odšla sem v italijansko Ikeo. Kar se mi zdi pomemben podatek. Saj se pozna ne-avstrijska organiziranost. Seznam, pa sem si naredila na angleški Ikeini strani, ker mi italijanščina ni blizu:). Za posteljo je pisalo, da potrebujem tri škatle in naložila sem vse  tri škatle. S seboj sem imela še mamo. Skupaj sva se odločili, da bo najbolje, če posteljo pritrdiva na streho, glede na to, da imam od poletnega prevažanja seekajaka še vedno prtljažnik na strehi in gurtne v avtu:). Vse lepo in prav, vendar ko sva se zapeljali na avtocesto, se je ulilo. Super :(. Preden sem lahko ustavila, je bilo že vse mokro. Odločila sem se, da peljem do doma, pa kar bo pa bo. Karton je bil čisto moker. Stranice pa se ne srečo niso napihnile. Drugo jutro, začnem sestavljat  omarico in posteljo in Manimejker ugotovi, da manjka letvena podlaga. O.k.  Sam to morajo imeti tudi v vsaki naši trgovini s posteljami, oziroma ležišči. Manimejker se odpravi po Letveno podlago, jaz pa nadaljujem s sestavljanjem. Hallloooo, manjka mi  sredinjska gred. Brez tega ne morem sestavit postelje in kako hudiča lahko prodajajo postelje, brez vseh uporabnih delov. Jezna sem, zelo! Postelja je v bistvu sestavljena, vendar brez gredi je neuporabna.  Če jo sedaj razstavim, ne bo nikoli več dobro držala. Pač vijake priviješ v iverko in to ne bo delovalo,  če jih spet odviješ in znova priviješ. V spalnici pa ni prostora poleg postelje še za jogi! O.k. Ikea je odprta do 20h zvečer in Manimejker pravi da žrebava. Usedel se je v avto in se odpeljal v Ikeo. Italijani mu zatrjujejo, da je to dodatni del  in ga je seveda do-kupil. Ob 22h je bila postelja sestavljena.
Na angleški strani Ikeje piše, da je sredinska gred in letvena podlaga vključena v ceno, le da je zapakirana posebej. V Italiji, pa kot kaže temu ni tako!
To pa še ni vse. Že prvo noč je M. skoraj padel iz postelje. Stranice, ki držijo letveno podlago  so zelo ozke in pri premikanju, se letve premaknejo in padejo dol. Še bolj sem jezna. 
Odpravila sem se v Merkur, kupila samolepilne letvice za nadometno elektriko, jo nalepila na sredinsko gred, tako da imata letveni podlagi manj manevrskega prostora in zdaj postelja deluje. Vendar me je stala precej več kot sem mislila:(.

 So pa lončki za puding, prav supertruper retro.:)

Diši po kavi...

Pridno smo zbirali reciklažo in nastali so novi izdelki.

A sem že povedala, da pri nas ne pijemo Nescafe-ja:).

Takole bomo zdaj nakupovali z vonjem po kavi:





Namesto Zbiralnice pa tokrat Shranjevalnica:).
Zmanjkalo mi je čokolino vrečk za pokrov. Čez kak mesec pride še ta.
Dimenzije 75 x 85 x 12.








ZA VSE, KI NE VESTE KAM Z UPORABNIMI SMETMI, OBSTAJA DRUŠTVO, KI JIH ZBIRA IN IZ NJIH DELA UPORABNE STVARI.
POGLEJ SI : SMETUMET

Maketka

Kaj mislite? Zakaj Arhitekti izdelujejo makete. Za sebe ali za druge? ;)



Kljub vsem alternativam se bom konzervativno odločila za keramiko.

Literatura

Berem po blogih, kako so nekateri pridni in celo z metri merijo, koliko so prebrali med počitnicami. Drugi sanjajo o tem kako bi brali, če bi le utegnili.
Jaz nisem nikoli kaj dosti brala. Domače branje mi je bila nočna mora, na morju pa sem največkrat posegala le po stripih. Saj veste, kot mala po Zvitorepcu in Lakotniku in Mikijevem Zabavniku, kasneje pa sem prebrala tudi kakega Dylan Dog-a al pa Lazarus Ledda. Lansko poletje, sem bila sama nad seboj presenečena, ker mi je v 14 dneh uspelo prebrati 5 knjig in se vmes še igrati z otroki. Zame je bil to uspeh. Letos sem si glede na izkušnje pripravila tudi manjšo zalogo knjig, vendar me je Manimejker presenetil z darilom, ki je izpodbil mojo literaturo.

Ja tako je to, če človek prenavlja stanovanje. Tako sem se prebila le čez Svinjske nogice. Trenutno sem končala z obdelavo strokovne literature svetil.

Nenazadnje pa si bom še danes naročila nov Ikea katalog, ki bo v naslednjih mesecih moje večerno branje ali bolje rečeno listanje za lahko noč. Vsem vam, pa želim veselo branje:)

Surfanje

Prvotno sem mislila na blogu objavljati le male objave ali linke zanimivih stvari, ki jih najdem med surfanjem po netu. Kasneje sem se preusmerila v lastne izdelke in lastna filozofiranja. Poletje je in vračam se k surfanju:)!
Nekaj dni nazaj me je kolegica prosila za strokovni nasvet:). So v fazi prenove stare hiše in za zunanjo ograjo, si je umislila neko pleteno ali drugače vozlano vrvno ograjo. Problem je nastal pri vzorcu in izvedbi. Kot že tolikokrat poprej, sem hotela preverit če kaj takega že obstaja, se je kdo že lotil česa podobnega itd.
Kaj bi Tina brez surfanja in Interneta?
Med drugimi najdbami sem naletela tudi na tole spletno stran.





Čudovite ograje. Mislim, da se je tu moje strokovno svetovanje končalo, če le ne bo predrago:)

Si ne predstavljam...

da bi študirala tukaj, že tako študiram več kot desetletje, ampak tole zgleda pa tako, da se človeku res ne mudi študirat ;). Več pa TUKAJ.

Spet ena o teku...

V nedeljo je bilo zunaj tako krasno pomladno vreme, z malo preveč vetra, vendar idealno za pretegovanje zakrnelih udov. Vreme me je spomnilo, da moj trening slabo napreduje. Sem namreč še v začetniški fazi, mislim, da sem v dveh mesecih tekla samo 5x, slabo, slabo... vseeno bolje od enega svojega so tekača, ki je šel le enkrat (a ne dragi moj športnik), pa še to z menoj.
Ta zgodba je tudi zanimiva. Prvič sva tekla skupaj in bilo je...hmm... ČUDNO. Od nekdaj sem tekla sama, brez pripomočkov, sama s svojimi mislimi, najraje v naravi. Kar se mi zdi edino pravilno, ko ti glava odklopi in noge kar same tečejo. Zdaj, ko ne premorem več take motivacije in ker mi manjka časa za rekreacijo in druženje, sem začela teči tudi v paru, kjer večinoma časa klepetam. Vem da to ni pravi trening, saj je tako dihanje povsem napačno, vendar drugače ne vidim smisla, da bi sploh s kom tekla, pa še po temi ni fajn sam teči. No, ko sva z Duletom tekla skupaj, je tekel tik za mano, da sem ga slišala sopihat, tolk da nisem mogla odklopit, da bi noge same tekle, sam pogovarjat se pa tud ni hotel, al pa ni zmogel ;). Tako da skupnega teka prav kmalu ne bova ponovila;).

Po baterijo za uro sploh še nisem šla in ko sem danes reazmišljala, da bi si za motivacijo kupila nove tekaške superge (še v sklopu rojstno dnevnega darila) sem prišla do novih "motivacij". Mislila sem da bo vse bolj enostavno. Ja sej vem, koga farbam, kot da je bil katerikoli nakup športne opreme do sedaj enostaven. Prvo raziščeš tržišče, izbereš najboljše, primerjaš cene in izbereš najboljše za ta denar in se veseliš. Vse lepo in prav, vendar sem jaz velik estet in izbiram po videzu, ki pa navadno ni najbolj poceni, beri imam nos in okus za velike denarnice, pa vse skupaj ni tako enostavno. Veselim se še ne, sem pa bližje resnici.
Kot sem že omenila v enem od prejšnjih postov, iPoda nimam, sam to še ne pomeni da ga ne bom nikoli imela;). Nekje je treba začet.
Pa sem začela na Nike-ovi strani, kjer reklamirajo nike+ superge, s posebnim žepkom za brezžični senzor, ki se poveže z iPod Nano-m. Torej sama si pobarvam model superg, in si jih naročim preko spleta. Potem rabim samo še Nike+ iPod sport Kit in iPod Nano ter božička, ki mi bo vse to prinesel. Ja iz te motivacije, še nekaj časa ne bo teka.
Sem si pa za zabavo poosebila dva modela superg:





Jutri grem po baterijo za v mojo staro uro in začnem z učenjem. Ker pa si učenja brez sproščanja ne predstavljam, bo ta veljal kot glavna tekaška motivacija. Vsaj za zdaj!

Nakup tedna

Predvidevam, da nisem edina. Stanovanje sva začela opremljat pred štirimi leti, pa nam manjka še milijon stvari, mogoče bo lažje opisat, kaj nam ne manjka.
Tokrat raje o nakupu. V ponedeljek sem končno kupila malo poličko za v tuš. Navdušena sem. Dolgo sem iskala poličko za šampone in milo, katero se bo dalo enostavno montirati, beri ne bo potrebno vrtat lukenj, posledično menjat kahlic ob neprimernem vrtanju, torej enostavna, estetska in uporabna. Nekoč so imeli nekaj podobnega v Ikei, mislim, da je bila mišljena za na tuš vrata, vendar tista ni našla poti do nas. Tale pa je.

Montiranje je bilo enostavno, brez poškodb, in kljub uporabi je še na mestu. Ker sem v prvo izbrala najprimernejšo mesto, pa tudi če ne bi, saj je premontaža enostavna!
Ko se je bom naveličala, bom kupila še eno, v drugi barvi;). Ko bo umazana, jo bo opral pomivalni stroj in ko bodo pajkci popustili, jih bom prav tako oprala in ponovno namestila. Načeloma nisem ljubitelj plastike, sam Koziol se je pri nas že izkazal. V Ljubljani se Koziolove izdelke dobi v salonu Darila Rokus, prek spleta, pa verjetno še kje...