Čudaki

Smo eni izmed tistih čudakov, ki hodijo v Trbiž v šoping. Kako bi že rekla Miss 10 par of Camper, twilight zone.
Zakaj pol tja? Mal nostalgije, drugič pa, ker je šoping uspešen. Prvotni namen sta skoraj vedno punce in njuna obutev. Ena ima ful tenko nogico, da ji vsak Ciciban pleše, druga pa široko z visokim nartom, da ne gre v Ciciban. Kakorkoli že, mi smo se navadili trgovine in prijazne postrežbe. Prodajalka privleče vsaj 5 parov čevljev, različnih proizvajalcev, ene številke. Doda še kak model od lani, po polovični ceni in dobim vsaj tri pare kvalitetnih čevljev za dva geoxa, ki pa mimogrede sploh ni tko zlo kvaliteten, vendar o tem kdaj drugič. Pol čez cesto imaš pa še Iano, pa Benetton, pa Sisley in Max&co. (kamor nisem šla:)), in trgovina kjer so 15 let nazaj prodajal CK stvari, zdaj imajo neke bolj mladostne znamke.
In še ena legendarna, kjer smo danes preživeli veliko časa. Tu prodajajo med drugimi meni ljubimi blagovnimi znamkami, tudi Diesel in ti kavbojke na licu mesta v 15 minutah tudi skrajšajo. Majo tak lep star Pfaff v trgovini, da sam gledaš. No ta trgovina je danes kriva za cel zapis. Moj danes NAJdražji, je probal vsaj 8 parov hlač in ene 5 srajc in punce sta bili res potrpežljivi. Vendar se je najmlajši tu že mal trgal, podivjala je izven meja, med drugim je prebudila trgovinskega psa, ki jo je samo postrani gledal. Na mizi sem našla knjižico, in si jo sposodila za umiritev, da bova gledale slikice. Knjige namreč pomirjajo moje otroke. In glej ga, na koncu smo kupili knjigo, pravzaprav plezalni vodniček, ker so opisane zelo dolge smeri, po nizkih ocenah. Lokacija pa je Italijanska stran Bovca. Evo Ninja to je idealno zate!!!




Res si želim spet plezat, pa tud če sam petke. Pejmo kej lezt!!!

Wouldn’t It Be Nice

Preprosto: slikaš, pošlješ fotografijo in zveš kaj si slikal.
Sistem je bil zasnovan na osnovi triletnih raziskavah in sicer za mesto Graz. Za več razumevanja pa si oglejte video:
Avtor: Znanstvenik št.1 klik Dušan Omerčević (tega dobro poznam)
Igralec: Znanstvenik št.2 klik mag. Barry Martin Ridge (tega pa sam poznam)

Nedelja, prokleta nedelja...

Parni Valjak, če se ne motim.
Evo, zlikala sem. Oprala tud, kar večino. Skuhala. Druzga pa nč pametnega. V zaostanku z opravili sem vsaj za kak teden. Nekje pa tud dlje, npr. še zdaj nisem uredila fotografij z dopusta!

Tečem še kar, bolj kot s tekom in pripravami, pa se v zadnjem času, ukvarjam z ekologijo. Trenutno še bolj v glavi, seveda pa tudi v manjših dejanjih. Tako sem prejšni teden nabavila neka nova eko čistila in bila zelo zadovoljna.

Včeraj, pa sem kupila tri aluminjaste stekleničke. Eno zame in dve za moji čebeli. In sicer mi gre na živce, da skos kupujem plastenke in tako svinjam s to plastiko. V resnici najraje pijem vodo iz pipe, pa še poseben luksus se mi zdi, da to lahko počnemo. Vedno, ko grem na tržnico se drenam poleg turistov in močim kljun ob vodnjaku s pitno vodo. Vendar ker povsod ni pip in vodnjakov je bil potreben tudi nakup. Kupila sem nam klik SIGG aluminjaste stekleničke. Stekleničke so baje neuničljive in seveda eko frendly in recyicible. Imajo pa tudi miljon potiskov in so hkrati nek modni dodatek. Zase sem kupila tako z neaktivnim pokrovčkom na sliki, saj jo tako lahko pripnep na plezalni pas (joj kje so ti časi in te skale), za punci pa sem vzela z aktivnim pokrovčkom, da se lažje nalivata (rezultat = mokra postelja).

Švicarski proizvod. Sprva sem bila fanica švicarske blogerice, ki je mimogrede velik patriot in tako velik ljubitelj domačih proizvodov. Zdaj pa opažam, da sem sama čedalje bolj navdušena nad švicarskimi izdelki. Upam, da mi bo naš eko smetnjak za nakup hvaležen.

Nedelja, Ponedeljek, Torek...

Navadno so moji nedeljski zapisi o kakem tekanju ali ne tekanju. Že kar nekaj časa imam super nove superge, tekle pa so le enkrat.
Super so. Tečejo kar same, oziroma, upam da bojo;). Vzela sem za pol številke večje, saj so me prejšnje stale dveh nohtov. Resnično so udobne. Nekje sem nekoč slišala ali pa prebrala, da ti med nosečnostjo zrastejo stopala in jaz sem živ dokaz.

Nike AIR ZOOM VOLMERO+3




Nisem še našla prave motivacije, vsekakor pa se bom prijavila na Ljubljanski maraton, le ne vem še ali bi resno zastavila na 21km ali bo 10km kar dovolj. Vsekakor se bom v roku tega meseca odločila, vse je odvisno od moje sposobnosti organiziranja. Jutri grem namreč po dolgih letih spet v službo, če me nov prej kap;).

Hmmm...

Danes na stopnišču:

Dogodki sobotnega večera

Včeraj sem se prav na hitro odpravila, s kolegico, pokukat na Trnfest. Hitro sva ugotovili, da še vedno nisva dovolj veliki za zunanji šank in ker je igrala neka rock skupina, je morda res bolje, da greva na notranji nižji šank. Zdaj ob nekadilskem zakonu je tam manj folka. Po parih minutah, naju ogovori kelnar. Sprva sem mislila, da nama bo zatežil, ker sva stali blizu vhoda v šank. V resnici, pa je rekel prav nasprotno in sicer, da popestriva sivino obiskovalcev z svojo pink - zeleno kombinacijo in naj še naprej svetiva tam. Hecno, res sva bili v primerjavi z ostalimi kričeči, pomoje naju je najbolj presenetilo to, da midve ne opaziva sivine in črnine drugih.
Ko so nehali igrati, sva se preselili ven in prav prijetno kramljali. Srečali nisva nikogar. Populacija je bila vsaj 10 let mlajša. Med drugim, je padla tudi kaka "profesionalna opazka" namenjena današnjim mladim fantom, ki za image porabijo sigurno več časa od povprečnega dekleta ali ženske. V vrsti na stranišče, me je nek "petnajstletnik", res se mi ne sanja o letih teh fantov - nekje med 15 in 25 , verbalno nadlegoval, revež je bil tako pijan, da ga nihče ni razumel, še sam sebe ne, komaj sem se izmaknila ugrizu v ramo. Zaključek večera, današnja mladina je veliko bolj pogumna od najine generacije, saj naju je ob odhodu ogovoril še en "petnajstletnik", z skrbno izdelanim stilingom, kljub temu da sem imela kolo z otroškim sedežem. Vendar mislim, da tega ni opazil, ampak ga je zamenjal za košaro. Sej ni važno, midve sva se zabavale.
Na poti domov, sem srečala skupino mladih fantov, turistov, ki so me spraševali, če vem kje je "kej for klub ". Malo sem se zbrala in ugotovila, da iščejo K4. Nisem sigurna da dela , vendar sem jih napotila v pravo smer.
Po zabavnem večeru in dveh pirčkih, bi se prilegel miren počitek. Vendar se naši še ne dvoletnici toliko dogaja, da ima precejšne težave s spanjem sploh po 1 uri zjutraj. Tako sva se, kar nekajkrat ponovno uspavale in ko sem nekje ob 2h mislila, da sem končno uspela, se je nekdo odločil, da bo po naši ulici testiral pospeške svojega spoliranega rdečega dvoseda. Okna smo imeli odprta, med vikendi je mirno. Tokrat temu ni bilo tako. Glasno pospeševanje in bremzanje, jo je prestrašilo in spet predramilo. O.k. Enkrat, dvakrat, ta tretjič sta se ustavila na vogalu naše ulica, pomoje, da nista imela več kot dvajset let. Pobrskala sem po hladilniku. Prvič sem zgrešila, saj sem mogla vreči malo okoli ovinka, drugič pa zadela. Ne vem ali samo v zadnji del vozila ali v sovoznika. Odpeljala sta se. Kasneje sem videla sovoznika prihajati peš in ozirajočega v našo stolpnico, od kje je priletelo. Ob 3h sva končno mirno zaspali. Aja, metala sem pa jajca.

Danes sem Don Corleona

Prijetno presenečenje, me je čakalo v nabiralniku, po vrnitvi z dopusta.




Hvala ITIVI.