Zbudila sem se z polno glavo in smrkavim nosom. In kaj zdaj? Nič!
Pa sva šla. Na poti je deževalo. Kolegi so nama že dvignili štartne številke in v glavi sem se prepričevala, da primorski zrak vse pozdravi.
Bilo je kar hladno. Postavili smo se nekako bolj v sredino štartne ravnine. Fantje bolj naprej, dekleta in Manimejker pa smo ostali nekje v sredini. Kljub temu, da gre za rekreativno tekanje je pred večjimi preizkušnjami prisotna neka nervoza ali bolje rečeno trema. Mene navadno tišči na vodo.:) Tokrat smo punce razpredala na dolgo in široko, kdo ve kaj in zraven malo migale. Muzika je bila glasna, vendar ji nismo posvečale večje pozornosti. Sproščale smo z babjim čvekom in smehom. Nato pa me nekdo prime za ramena in pravi:" Dekleta, kaj ko bi bile vsaj 10 sekund primeru. Vsaj zdaj, ko igra himna in to Slovenska himna!" Seveda mu nismo ostale dolžne, sploh se ne spomnim kaj vse smo "siknile". Čisto v obrambi. Priznam, situacija me je zmedla. Seveda sem prvih 5 km posvetila le razmišlanju o temu možaku. Super, sem se vsaj zamotila. Mi pa kljub vsemu ni jasno, kaj imata himna in patriotizem skupnega z rekreativnim tekom čez dve državi? Res rada tečem in navadno se mi na teh prireditvah dogajajo pozitivne stvari in zato tudi naduljem v tem duhu.
1.sem bila na Kraškem malem maratonu in res je lep tek. Vseskozi se malo vzpenja ali pa spušča, vendar ravno prav. Narava je čudovita. Tudi danes, ko je bilo slabo vreme. Razmišljala sem kako fino bi bilo imeti kamero na glavi, da bi lahko fotografirala vse te čudovite poglede na naravo. Vmes sem se spomnila vseh svojih tekaških prireditev, ki pa jih ni veliko, malo pa tudi ne (2 x 5 km, 2 x 10 km, 2 x 12 km, in 2 x 21 km). Če bi bil tole IQ test bi sledilo ...? Mogoče pa res!
U glavnem čudovito je teči tek prvič. Za pomladni tek sem se odrezala odlično. Najhuje je bilo zadnje 3 km. Telo in glava sta bila za akcijo, noge pa niso hotele sodelovati. Torej potrebujejo še več kilometrine.
Na nove zmage.
Drugo leto pa spet, na Himno! Sam hočem obe!
Primerjava grafov z 14. Ljubljanskega maratona in 10. Kraškega:
Dolžina je pri obeh 21 098 m, samo uro je morda treba ponovno skalibrirat. Ampak čas je pa skoraj da identičen!
"Slovnično občutlivim, ne priporočam branje bloga" :)
nedelja, 21. marec 2010
torek, 16. marec 2010
Štumfe za žabe
Rabimo: Škarje, Overlock mašino in domišlijo.
Stare nogavice so dobile luknje.
Zato pa so naše punčke dobile nove žabe:)
Najmlajša bolnica pravi: "Super so! Zdej pa še oblekco."
Stare nogavice so dobile luknje.
Zato pa so naše punčke dobile nove žabe:)
Najmlajša bolnica pravi: "Super so! Zdej pa še oblekco."
sobota, 13. marec 2010
V znamenju 10.Kraškega malega maratona
En večer sva z Miss 10 par of Camper ob lahkotnem čveku pretekli skoraj 10 km. Da o njenem vklaplanju Iphona in ob težavah branja podatkov moje ure raje ne govorim. Tekli sva misleč, da sva pretekli polovico manjšo razdaljo:)). Kmalu za tem, sem se prijavila na 21 km na 10. mali Kraški maraton. Mislila sem si, da mi 8 km tek ne predstavlja nobenega izziva. Vsak, ki je vsaj malo aktiven, lahko preteče 8 km brez predhodnih priprav (rabi le zdravo športno trmo). To zimo sem kar nekajkrat tekla in ker sem že jeseni pretekla 21 km in preživela, sem si zastavila višji cilj, kot dodatno motivacijo.
Vmes smo odšli na družinsko enotedensko smuko. Nekajkrat me je sicer mikalo malo potekati, vendar ob celodnevnem uživanju v smučariji na soncu, sem si ob večerih raje privoščila savno in čvek.
Po smučanju sem si rekla, da malo potreniram in odšla na dva 6 km teka po Rožniku. Enkrat sem skoraj bruhala, drugič pa skoraj izdihnila. Beda. Mogoče pa so mi med smučanjem zrasle mišice zaviralke teka. Groza!
O.k. Je kar je. Vem da sem po naravi trmasta, tko da bom pač grizla kokr se bo dal, pa upam da preživim.
Danes sem se bolj pesimistično podala na en daljši tek, da se malo preizkusim. Z Manimejkerjem sva se odpravila okoli Rožnika, vendar ker on nima večjih tekaških ambicij (mislim da je bil to njegov 1. letošnji tek - prijavil se je na 8 km) sem ga morala na 8 km žal zapustiti. Tempo mi je bil za malenkost prepočasen in ker se po Krasu sigurno ne teče le po ravnini, sem se pri Čadu zapodila še na Rožnik in nato po Jesenkovi poti do Hale Tivoli. Na koncu sem poskusila še zadnji kilometer vzdrževati nekoliko večji tempo in tako pretekla 12 km.
Statistika kaže, da sem letos tekla 7x in pretekla skupaj 50 km kar pa ni tako zelo malo.
Torej ni vse tako črno kot si sama pobarvam.
V nedeljo potrebujem le lepo vremo in močno psiho. Pa bo!
Vmes smo odšli na družinsko enotedensko smuko. Nekajkrat me je sicer mikalo malo potekati, vendar ob celodnevnem uživanju v smučariji na soncu, sem si ob večerih raje privoščila savno in čvek.
Po smučanju sem si rekla, da malo potreniram in odšla na dva 6 km teka po Rožniku. Enkrat sem skoraj bruhala, drugič pa skoraj izdihnila. Beda. Mogoče pa so mi med smučanjem zrasle mišice zaviralke teka. Groza!
O.k. Je kar je. Vem da sem po naravi trmasta, tko da bom pač grizla kokr se bo dal, pa upam da preživim.
Danes sem se bolj pesimistično podala na en daljši tek, da se malo preizkusim. Z Manimejkerjem sva se odpravila okoli Rožnika, vendar ker on nima večjih tekaških ambicij (mislim da je bil to njegov 1. letošnji tek - prijavil se je na 8 km) sem ga morala na 8 km žal zapustiti. Tempo mi je bil za malenkost prepočasen in ker se po Krasu sigurno ne teče le po ravnini, sem se pri Čadu zapodila še na Rožnik in nato po Jesenkovi poti do Hale Tivoli. Na koncu sem poskusila še zadnji kilometer vzdrževati nekoliko večji tempo in tako pretekla 12 km.
Statistika kaže, da sem letos tekla 7x in pretekla skupaj 50 km kar pa ni tako zelo malo.
Torej ni vse tako črno kot si sama pobarvam.
V nedeljo potrebujem le lepo vremo in močno psiho. Pa bo!
Naročite se na:
Objave (Atom)